Za pokritje dnevnih potreb bolnikov in zdravstva po krvi vsak delovni dan potrebujemo povprečno 350 krvodajalcev. Zato je redno ozaveščanje javnosti o pomenu krvodajalcev in krvodajalstva izjemno pomembno. Žal se tega pogosto zavemo šele takrat, ko mi sami ali naš bližnji potrebuje kri. To je v svoji skoraj neverjetni zgodbi s srečnim koncem izkusil 22-letni Siniša Milunović iz Kočevja, ki je februarja letos preživel padec z osmih metrov pri delu na višini. Za zdravljenje bolnikov in pri operativnih posegih je navadno potrebnih pet do deset enot krvi, za njegovo reševanje in zdravljenje pa so potrebovali skoraj 200 enot krvi oziroma skoraj 100 litrov krvi, za kar je moralo darovati kri 200 krvodajalcev. Zaradi njih njegovo življenje teče dalje, zato se jim ob prazniku krvodajalcev skupaj z družino iskreno zahvaljuje: »Hvala vsem, ki ste sodelovali pri mojem reševanju, hvala vsem krvodajalcem, da sem danes živ in zdrav. Darujte kri še vi, meni je rešila življenje«. Zahvaljujoč strokovnosti in odzivnosti vseh zdravstvenih delavcev, ki so sodelovali, danes kljub težki poškodbi živi normalno življenje. Spoznajte njegovo zgodbo >>

Kako pomembno je delovanje celotnega sistema zdravstva in odlična koordinacija posameznih dejavnosti na terenu, se dobro zaveda Primož Velikonja, vodja reševalcev v ZD Kočevje, ki je bil tistega usodnega dne prvi na kraju nesreče: »Pri nas so zelo pomembne minute. Ko je 14. februarja letos zazvonil telefon, so minute »zlate ure« začele teči … To pomeni, da je treba poškodovanca oskrbeti in predati v operacijsko dvorano v manj kot eni uri. Na terenu ni krvi za transfuzijo, ki jo po navadi tak poškodovanec potrebuje.«

Ključna je bila tudi odločitev reševalne ekipe, da pokličejo helikopter za pravočasen prevoz v UKC Ljubljana. »Pomembno je, da se hitro odzovemo, da je poskrbljeno za najnujnejšo oskrbo na terenu in da imamo možnost helikopterskega transporta po Sloveniji z usposobljeno ekipo, ki bolnika spremlja in ga preda v nadaljnje zdravljenje,« pove Primož Trunk, zdravnik specialist helikopterske enote nujne medicinske pomoči.

Pri hudih poškodbah in večjih nesrečah se po oceni stanja poškodovanca in potrebi po krvi sproži protokol masovne transfuzije, pojasnjuje anesteziologinja Martina Gubina: »V teh primerih potrebujemo veliko količino krvi v zelo kratkem času, to pomeni v nekaj minutah, da zagotovimo dostavo kisika možganom, da bo ta bolnik imel kasneje tudi kvalitetno življenje.« Bolnika je obravnavala skupina kirurgov, nekateri so zaradi zahtevnosti posega prišli na pomoč tudi v svojem prostem času, ki je bila del večje multidisciplinarne skupine zdravnikov intenzivistov, interventnih radiologov, anesteziologov, radiologov, medicinskih sester ter fizioterapevtov, ki so vsak na svojem področju prispevali svoj delež v fazi zdravljenja. »Sinišo smo obravnavali zaradi hude poškodbe jeter, ki je povezana s 60- do 70-odstotno verjetnostjo smrti predvsem na račun hude krvavitve. Uspešno zdravljenje bolnika je rezultat vrhunskosti in znanja, ki jo premore naša ustanova, in dokaz o dobrem delu. Seveda pa je treba poudariti, da bi bili naši napori brezupni, če ne bi imeli zvestih krvodajalcev, ki darujejo kri in s tem omogočajo življenje soljudem,« je pojasnil kirurg Blaž Trotovšek iz UKC Ljubljana.

»Transfuzijska služba pri nas skrbi za varno, kakovostno in ustrezno kri vsem, ki jo potrebujejo, ter za varnost krvodajalcev in prejemnikov,« pojasnjuje transfuziologinja Polonca Mali iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino: “Pandemija covida-19 se v Sloveniji umirja, potrebe po krvi se bodo večale, saj se zdravstvo vrača v običajno delovanje z vsemi programi zdravljenja, ki pri tem potrebujejo kri – različni posegi in operacije, zdravljenje hematoloških in onkoloških bolnikov, programi transplantacij kot tudi oskrba poškodovancev.“

Reševanje takih poškodb pa ne bi bilo možno brez darovane krvi krvodajalk in krvodajalcev na krvodajalskih akcijah, ki jih po Sloveniji vsak delovni dan organizira Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji. Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo, Rdeči križ Slovenije: “Življenjsko pomembno je, da ljudje darujejo kri in tako zagotavljajo nemoteno delovanje zdravstvenega sistema v Sloveniji, ter da se krvodajalcem znova in znova pridružujejo tudi mladi, novi krvodajalci, od tega je namreč odvisna prihodnost našega zdravstva. Ukrepi za obvladovanje covida so omejevali organiziranje krvodajalskih akcij za mlade krvodajalce, zato se v letošnji akciji posvečamo prav njim.” 

Darovanje krvi je plemenito in humanitarno dejanje. Je najvišja vrednota pomoči med ljudmi, ki ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in ponosni smo, da se prenaša iz generacije v generacijo. Z vključevanjem mladih, bodočih krvodajalcev v družino srčnih ljudi, jo negujemo in varujemo.
To pa ne bi bilo mogoče, če ozaveščanja o pomenu darovanja krvi ne bi podpirala tudi podjetja. »Petrol ponosno že 12. leto podpira krvodajalsko pobudo Daruj energijo za življenje,« pravi Nada Drobne Popović, predsednica uprave družbe Petrol: »podpiramo tudi krvodajalce v svojih vrstah, saj bodo Petrolovci po vsej Sloveniji v prihodnjem tednu darovali kri.«

Hvala organizatorjem, prostovoljcem, podpornikom krvodajalstva, zdravstvenemu in strokovnemu osebju, ki skrbijo, da lahko marsikatero življenje teče dalje. Hvala za podporo tudi vsem medijem, ki z ozaveščanjem že vsa leta podpirajo akcijo. S skupnimi močmi smo k darovanju v zadnjih 11 letih (2011–2022) privabili več kot 100.000 novih krvodajalcev.

Skupinska fotografija (od leve proti desni): Polonca Mali, transfuziologinja, Zavod RS za transfuzijsko medicino, Primož Velikonja, vodja reševalcev, ZD Kočevje; dr. Primož Trunk, zdravnik helikopterske enote nujne medicinske pomoči; Siniša Milunović, poškodovanec, dr. Blaž Trotovšek, kirurg, UKC Ljubljana; Martina Gubina, anesteziologinja, UKC Ljubljana; Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo, Rdeči križ Slovenije.

Tradicija darovanja krvi pri nas je dolga, saj so 4. junija 1945, torej pred 77 leti, v Sloveniji odvzeli in shranili prve steklenice krvi.

Krvodajalstvo predstavlja pomemben del zdravstvenega sistema. V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Letno se za darovanje krvi odloči približno 100.000 prostovoljnih krvodajalcev, kar omogoča zagotavljanje potreb po krvi našega zdravstva.

Pomen krvodajalstva je izjemen, saj kri bolniki potrebujejo prav vsak dan, zato potrebujemo kar 350 krvodajalcev na dan.

Rdeči križ Slovenije skupaj s transfuzijsko službo organizira čez leto več kot 1180 krvodajalskih akcij. Na terenskih krvodajalskih akcijah zberejo skoraj polovico vse zbrane in potrebne krvi. Akcije se lahko udeležite le ob predhodni najavi. Naročite se lahko vsak delovnik. >>

Kri lahko darujete tudi v transfuzijskih centrih po vsej Sloveniji. Obvezno je predhodno naročilo.

Potencialne krvodajalce, ki so pripravljeni priti na odvzem krvi takrat, ko jih potrebujejo, vabijo tudi k vpisu v bazo. 

Krvodajalec je lahko vsaka polnoletna, zdrava oseba, stara od 18 do 65 let, ki ustreza merilom za izbor krvodajalca. Merila, ki jim mora krvodajalec ustrezati, so podrobneje opisani na spletni strani www.ztm.si in www.daruj-kri.si, v zavihku »Lahko darujem?«

Ažurni podatki o zalogah krvi in potrebah po krvnih skupinah so dnevno objavljeni na uradni spletni strani Zavoda RS za transfuzijsko medicino in http://www.daruj-kri.si. Grafični prikaz krvi v epruvetah prikazuje zadovoljivo oz. nezadovoljivo stanje zalog krvi posamezne krvne skupine. 

PR: Studio Marketing International