Poslanska pobuda
Kmetje v slovenski Istri že dalj časa opozarjajo na težavo, ki je povezana z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Na razpise o zakupu kmetijskih zemljišč, ki jih objavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - Izpostava Koper, se namreč prijavljajo tudi kmetje ali druge osebe, ki nimajo stalnega bivališča v slovenski Istri, ampak prihajajo celo iz najbolj oddaljenih krajev Slovenije.
To žal sedaj veljavni Zakon o kmetijskih zemljiščih dovoljuje. Zato je s strani kmetov slovenske Istre slišati vse več pozivov po spremembah, ki so po mojem prepričanju več kot upravičene in sicer, da se zakon spremeni na način, kot je že bilo določeno, da ima prednost zakupa kmetijskega zemljišča lokalni kmet. Prednosti takšne ureditve ni potrebno posebej naštevati, gre namreč za temeljne predpogoje, na katerih se lahko kmetijstvo v slovenski Istri razvija, ali pa nazaduje, če se pogoje negira.
Prav tako kmetje opozarjajo, da je po sedaj veljavni ureditvi za zakup treba dokazati dosežen prihodek v višini letne minimalne plače za predhodno leto na kmetiji (za leto 2021 ta znesek znaša 15.745,72 evrov). Ta pogoj lahko za manjše kmetije, ki prevladujejo v slovenski Istri, predstavlja velik problem. Namreč že slaba letina oljk, sadja in drugih kmetijskih pridelkov kmete postavi v nezmožnost izpolnjevanja pogoja – prihodka v višini letne minimalne plače.
Tako nastane situacija, da se kmet, ki ne zmore prijaviti zakonsko določenega prihodka,
na razpis ne more prijaviti, četudi se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja več desetletij, s tem nesmiselnim določilom pa se ogroža tudi njegov status kmeta.
Na drugi strani pa imajo dostop do kmetijskih zemljišč osebe, ki ne prihajajo z območja dotičnega kmetijskega zemljišča. Sito izbire namreč ne predstavlja več lokacija oz. prebivališče kmetov, prav tako ne težnja, h kateri bi morala po mojem mnenju temeljiti zakonska določila - učinkovito kmetovanje: ne-razdrobljenost zemljišč, poznavanje pogojev za dobro kmetovanje v Istri…
Nemalokrat se žal tudi zgodi, da zakup kmetijskega zemljišča s strani oseb, ki ne prihajajo iz Istre, nima nikakršne povezave s kmetovanjem, nad interesom kmetovanja pa je prevladal interes počitnikovanja. Razne lope, barake, lesene in plastične konstrukcije vseh vrst in oblik, ki naj bi služile kot shramba orodja, v poletnem času, postanejo počitniške namestitve, na rodovitnih zemljiščih pa ne vidimo rasti vrtnin, poljščin, sadja…, temveč žar plošče in piknik kotičke.
Zato na vas naslavljam naslednjo poslansko pobudo:
To žal sedaj veljavni Zakon o kmetijskih zemljiščih dovoljuje. Zato je s strani kmetov slovenske Istre slišati vse več pozivov po spremembah, ki so po mojem prepričanju več kot upravičene in sicer, da se zakon spremeni na način, kot je že bilo določeno, da ima prednost zakupa kmetijskega zemljišča lokalni kmet. Prednosti takšne ureditve ni potrebno posebej naštevati, gre namreč za temeljne predpogoje, na katerih se lahko kmetijstvo v slovenski Istri razvija, ali pa nazaduje, če se pogoje negira.
Prav tako kmetje opozarjajo, da je po sedaj veljavni ureditvi za zakup treba dokazati dosežen prihodek v višini letne minimalne plače za predhodno leto na kmetiji (za leto 2021 ta znesek znaša 15.745,72 evrov). Ta pogoj lahko za manjše kmetije, ki prevladujejo v slovenski Istri, predstavlja velik problem. Namreč že slaba letina oljk, sadja in drugih kmetijskih pridelkov kmete postavi v nezmožnost izpolnjevanja pogoja – prihodka v višini letne minimalne plače.
Tako nastane situacija, da se kmet, ki ne zmore prijaviti zakonsko določenega prihodka,
na razpis ne more prijaviti, četudi se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja več desetletij, s tem nesmiselnim določilom pa se ogroža tudi njegov status kmeta.
Na drugi strani pa imajo dostop do kmetijskih zemljišč osebe, ki ne prihajajo z območja dotičnega kmetijskega zemljišča. Sito izbire namreč ne predstavlja več lokacija oz. prebivališče kmetov, prav tako ne težnja, h kateri bi morala po mojem mnenju temeljiti zakonska določila - učinkovito kmetovanje: ne-razdrobljenost zemljišč, poznavanje pogojev za dobro kmetovanje v Istri…
Nemalokrat se žal tudi zgodi, da zakup kmetijskega zemljišča s strani oseb, ki ne prihajajo iz Istre, nima nikakršne povezave s kmetovanjem, nad interesom kmetovanja pa je prevladal interes počitnikovanja. Razne lope, barake, lesene in plastične konstrukcije vseh vrst in oblik, ki naj bi služile kot shramba orodja, v poletnem času, postanejo počitniške namestitve, na rodovitnih zemljiščih pa ne vidimo rasti vrtnin, poljščin, sadja…, temveč žar plošče in piknik kotičke.
Zato na vas naslavljam naslednjo poslansko pobudo:
- Pri zakupu kmetijskih zemljišč naj imajo prednost lokalni kmetje ter njihovi ožji družinski člani, z bivališčem v katastrski občini, v kateri je kmetijsko zemljišče za zakup.
- V kolikor lokalni kmet npr. oljkar ali sadjar iz slovenske Istre zaradi slabe letine ni zmožen zadostiti pogojem o dosežnemu prihodku v višini letne minimalne plače, se naj upošteva prihodek kmetije iz poprejšnjih let, ko je bila dosežena osnovna letna neto plača v RS.
Na podlagi napisanega vas pozivam, da upoštevate pripombe in predloge, ki so jih predlagali kmetje iz slovenske Istre, vsekakor pa se spremembe nanašajo in so smiselne tudi za ostala območja Slovenije.
PR: SD
