Dnevnik Ane Frank je znamenita knjiga 20. stoletja, ki daleč od zgodovinske objektivnosti in neprizadetosti prikazuje intimno doživljanje druge svetovne vojne. Štirinajstletna judovska deklica, ki se je s svojo družino skrivala na podstrešju upravne stavbe v Amsterdamu od junija 1942 do avgusta 1944, je svoje najbolj intimne misli zaupala Kitty, kakor je imenovala svoj dnevnik. Strah pred nacisti, ki so iskali skrite judovske družine, je Ana Frank ubesedila na nepozaben način. Njene izpovedi so toliko bolj pretresljive, saj so družino Frank izdali in jih po tem, ko so jih aretirali, poslali v koncentracijska taborišča. Ana Frank ni preživela. Bistra najstnica si je želela postati pisateljica in njeni zapiski o sostanovalcih, prebujajoči se ljubezni, spolnosti in vseh mogočih temah so postali klasično branje za mlade in odrasle. Ana je vse svoje strahove in razmišljanja nepozabno zaupala dnevniku, ki je postal (za objavo je po vojni poskrbel njen oče) ena najbolj znamenitih knjig prejšnjega stoletja. Njena (samo)spraševanja so vse bolj aktualna tudi danes. Na primer: »Lahko si misliš, kolikokrat se tu obupano sprašujemo: Čemu, le čemu ta vojna? Zakaj ne morejo ljudje živeti v miru? Zakaj je treba vse opustošiti? … Ne verjamem, da povzročajo vojno samo veliki ljudje, vlade in kapitalisti. Ne, tudi mali človek se rad vojskuje, saj drugače bi se narodi temu že davno uprli. V človeku mora biti uničevalni nagon, nagon, da ubija, mori in pustoši. Dokler se ne bo vse človeštvo brez izjeme spremenilo, bodo divjale vojne, in kar je človek pridelal ali zgradil, bo poteptal in uničil. In nato se bo vse začelo znova … Velikokrat sem bila potrta, nikoli pa obupana …« zapiše Ana Frank.

Evropi je zavladala kultura laži. Ideje, ki stojijo za njimi, je Hannah Arendt nekoč strnila takole: »Posledica tega, da vam neprestano lažejo, ni v tem, da zaradi tega potem verjamete lažem, ampak prej v tem, da nihče več ničesar ne verjame … Takšni ljudje se potem ne znajo več odločati. Izgubijo sposobnost reagiranja in hkrati tudi sposobnost razmišljanja in presojanja. In z njimi nato lahko počneš, kar te je volja.« Zato se ni mogoče znebiti občutka, da se ob vsesplošnem izbruhu populistov in političnih šarlatanov danes v večjem delu Evrope dogaja prav to. Poplava tistih, ki pozabljajo. In še večja povodenj tistih, ki jim nasedajo.

Predstava bo namenjena predvsem učencem tretje triade osnovnih šol, srednješolcem ter odraslim.

 

 

VIR: Mini teater Ljubljana