Ljubljana, 24. junija - Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (mreža NVO-VID) opozarja na aktualne izzive na področju izvajanja politike vključujoče digitalne družbe. Med drugim izpostavlja neupoštevanje načel digitalne suverenosti prebivalstva in neobziren dialog z zainteresiranimi deležniki pri pripravi strateških dokumentov.

Sredi maja, ob mednarodnem dnevu informacijske družbe in telekomunikacij, je mreža NVO-VID organizirala dogodek z naslovom Kakšna digitalna preobrazba za kakšen nevladni sektor in družbo? Na predstavitvah in razpravah v okviru dogodka so bile poudarjene priložnosti za ukrepe na področju digitalne vključenosti, ki bodo prispevali k tehnološki nevtralnosti ter krepitvi digitalne suverenosti prebivalstva, so ta teden sporočili iz mreže nevladnih organizacij.

Mreža NVO-VID je ob tem izpostavila osem aktualnih izzivov na področju izvajanja politike vključujoče digitalne družbe.

Prvi izziv je neupoštevanje načel tehnološke nevtralnosti in digitalne suverenosti prebivalstva pri naročilih in razpisih na področju digitalne vključenosti. Načelo tehnološke suverenosti se nanaša na uporabniško svobodo posameznikov in organizacij, da lahko glede na svoje potrebe izberejo najbolj primerne tehnologije, so v mreži pojasnili v sporočilu za javnost.

Kot so opozorili, z navedenim horizontalnim načelom nista skladna javno naročilo za usposabljanja na področju digitalnih kompetenc za starejše na ruralnih območjih (Mobilni heroji) ter javni razpis za sofinanciranje usposabljanj otrok in mladih za krepitev digitalnih kompetenc.

"Neposredne investicije davkoplačevalskega denarja v izvedbo usposabljanj za digitalne kompetence morajo poleg ustreznega nabora digitalnih kompetenc udeležencem usposabljanj omogočiti tudi informirano izbiro med različnimi računalniškimi programi in storitvami (npr. zaprto ali odprtokodnimi), s katerimi bodo udeleženci pridobivali svoje digitalne kompetence," so prepričani nevladniki.

V mreži so izpostavili tudi neobziren dialog ministrstva za digitalno preobrazbo z zainteresiranimi deležniki pri pripravi strateških dokumentov in akcijskih načrtov. Po njihovem prepričanju je bil 14-dnevni rok za javno razpravo o strategiji Digitalna Slovenija 2030 nesorazmerno kratek, prav tako ministrstvo ni odgovorilo na devet od 24 pripomb mreže, podanih v okviru javne razprave.

"Zagovarjamo tudi stališče, da ministrstvo zgolj z organizacijo predstavitvenih dogodkov in s sporočili za javnost, v povezavi s strateškimi dokumenti in akcijskimi načrti, ne izvaja aktivnega in vključujočega dialoga z zainteresiranimi deležniki," so zapisali.

Nevladniki so se obregnili še ob neambicioznost ukrepov za doseganje skladnosti zelenega in digitalnega prehoda ter nedelovanje elektronske osebne izkaznice na operacijskem sistemu Linux. Pri slednjem gre za izključevalno prakso razvoja digitalne javne storitve, zato v mreži pričakujejo odpravo diskriminatornega stanja v najkrajšem možnem času.

V mreži NVO-VID so kritični tudi do uporabe indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (Desi). Prepričani so namreč, da indeks Desi ni ustrezen pokazatelj razvitosti digitalne družbe, v tej luči pa predlagajo celostno spremljanje razvoja digitalne družbe v Sloveniji na podlagi Unescovih indikatorjev internetne univerzalnosti.

Prav tako ministrstvu za digitalno preobrazbo očitajo, da še vedno ni pripravilo razpisa za nevladne organizacije v skladu z določili zakona o nevladnih organizacijah. Ministrstvo naj bi razpis izvedlo konec letošnjega leta, kar pa pomeni, da se bodo projekti iz naslova razpisa začeli izvajati prepozno, v drugi polovici leta 2024, so ocenili v mreži.

Ministrstvo po njihovih besedah zapostavlja sektor nevladnih organizacij na strateški ravni. Menijo, da nacionalnih strateških ciljev na področju digitalne vključenosti ne bo mogoče doseči brez dobro razvitega nevladnega sektorja.

V strategiji Digitalna Slovenija 2030 se po mnenju mreže nekritično sprejema koncept Družbe 5.0, ki so ga leta 2016 razvili na Japonskem. "Kritike koncepta Družbe 5.0 izpostavljajo tehnološki determinizem v povezavi z umetno inteligenco in naivno razumevanje zgodovine in narave kapitalizma. Pri tem posebej izpostavljajo nevarnosti podatkovnega in nadzorovalnega kapitalizma, ekonomije pozornosti, vedenjske in čustvene manipulacije ter pristranske in diskriminatorne algoritme umetne inteligence," so navedli.

Od ministrstva pričakujejo, da bo dosledno zagovarjalo in uveljavljalo človekove pravice, varstvo zasebnosti in javno dobro.

V mreži so opozorili še na pomanjkanje enakopravnega večdeležniškega sodelovanja in usklajenosti čezsektorskih vsebin. Pri tem so pojasnili, da so lani na Slovensko digitalno koalicijo dvakrat naslovili predloge za pravilnejše in preglednejše delovanje koalicije, a odziva na predloge niso dobili. Mreža NVO-VID od julija 2021 kot ustanovni deležnik te koalicije ne sodeluje v njenih razpravah in pri odločanju v upravnem odboru koalicije, so še zapisali.

VIR: STAkrog