Avtor:

Jedrska energija – najzanesljivejša pot v svetlejšo prihodnost. To je slogan letošnje že 32. mednarodne konference Nova energija za novo Evropo (New Energy for New Europe – NENE2023), ki se je začela včeraj v Portorožu in na kateri sodelujejo jedrski strokovnjaki z vsega sveta.

V Društvu jedrskih strokovnjakov Slovenije (DJS) že več kot tri desetletja pripravljajo mednarodno konferenco jedrskih strokovnjakov, ki se je letos udeležuje okoli 280 udeležencev iz vrst vodilnih jedrskih strokovnjakov iz znanstveno-raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, industrije in upravnih organov iz več kot 20 držav vsega sveta, pa tudi vodilnih mednarodnih organizacij na področju jedrske energije. Vsebinski del konference se je začel z vabljenimi predavanji o vlogi jedrske energije v načrtih razogljičenja V Evropi, v Veliki Britaniji in Franciji, o čemer so spregovorili Yves Desbazeille iz nucleareurope - Evropskega združenja za jedrsko energijo, Mohammed Khonat z britanskega ministrstva za energetsko varnost in Jean-Jacques Coursol iz francoske družbe EDF. Na štiridnevni konferenci sicer predstavljajo najnovejša dognanja na področju znanosti in raziskav, industrije, pa tudi geopolitičnih razmer.

Konferenca že več kot trideset let utrjuje vlogo Slovenije kot pomembnega igralca na globalnem jedrskem področju, je ob dogodku povedal dr. Tomaž Žagar, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije. Izpostavil je še pomen letošnjega slogana: Jedrska energija – najzanesljivejša pot v svetlejšo prihodnost, s katerim poudarjajo vlogo jedrske energije kot ključnega trajnostnega vira, ki državam omogoča, da izpolnijo svoje mednarodne in nacionalne podnebne in energetske cilje. Dodal je še, da jedrska energija ni le eden najbolj trajnostnih virov, če ne celo najbolj trajnostni vir, poleg tega pa izpolnjuje vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, hkrati pa ima zelo dobre energetske lastnosti in deluje takrat, ko elektriko potrebujemo, torej 24 ur na dan, v vseh vremenskih razmerah.

Tega se zavedajo tudi v družbi Gen energija, saj je generalni direktor, dr. Dejan Paravan, ob otvoritveni slovesnosti poudaril, da v družbi vlagajo tako v obnovljive vire kot jedrsko energijo – na tem področju nadaljujejo s postopki in koraki za pospešitev izvedbe projekta JEK2, ob spreminjanju razmer na področju energetike pa razmišljajo celo o možnostih postavitve močnejšega reaktorja do 2.400 MW moči – do zdaj je bilo namreč govora o 1.100 MW reaktorju.

Da ne gre za osamljen primer, kaže dejstvo, da se vedno več držav zaveda prednosti jedrske energije, in v Evropi naj bi v prihodnjih letih zraslo kar nekaj novih jedrskih elektrarn. Doseči to veliko rast ne bo enostavno, poudarja Žagar, in dodaja, da bo ta cilj možno doseči le, če bodo hkrati razvijali tri stebre razvoja jedrske energije. Prvi je dolgoročno obratovanje in vzdrževanje obstoječih jedrskih elektrarn ter podaljševanje življenjske dobe, drugi steber je gradnja novih velikih elektrarn tretje generacije in tretje generacije+, tretji steber pa so napredne rešitve, kot so fleksibilne jedrske elektrarne, mali modularni reaktorji, mikro reaktorji, jedrske elektrarne četrte generacije, fuzija, proizvodnja vodika, toplote, pitne vode iz morja ter druga nova področja rabe jedrske energije.  

Omenjene tri stebre obravnavajo tudi tekom letošnje konference NENE2023, vez med temi stebri, ki so ji prav tako namenili pozornost, pa so zmogljivosti za sočasno rast: gradnjo, razvoj, kadrovske in organizacijske možnosti. Krepitev zmogljivosti za za razvoj in izkoriščanje jedrske energije je bila tudi tema okrogle mize, na kateri so o razvoju kadrov v jedrskem sektorju razpravljali Andrew Worrall (ZDA), Leon Cizelj, Sean Tyson (ZDA), Shin Whan Kim (IAEA), Beccy Pleasant (Združeno kraljestvo), Igor Sirc (URSJV) in Karen Daifuku (Francija).

Prof. dr. Leon Cizelj, predsednik evropskega jedrskega združenja (European Nuclear Society), je ob boku konference izpostavil večje iniciative s področja krepitve jedrske energije, med katerimi je tudi jedrska aliansa, ki pod vodstvom Francije na ravni ministrov združuje evropske države podpornice jedrske energije. Jedrska aliansa je v evropskem prostoru precej odmevna, ocenjuje Cizelj, njen cilj pa je do leta 2050 vzpostaviti 150 GW elektrike iz jedrske energije. Trenutna proizvodnja je približno 100 GW, kar pomeni, da bo za dosego cilja treba vzpostaviti še 50 do100 novih jedrskih elektrarn. Hkrati bodo ti projekti prinesli približno 200.000 novih delovnih mest. Cizelj dodaja, da imajo podobne načrte tudi v ZDA, kjer načrtujejo 200 GW proizvodnjo ter hkratno povečanje potreb po delovnih mestih za nekaj sto tisoč, kar jedrsko stroko postavlja pred velik kadrovski izziv, saj se bodo vsi projekti začeli praktično naenkrat, zato bodo močno zrasle potrebe po usposobljenih kadrih. Ravno reševanje kadrovskega izziva bo ena večjih nalog jedrske stroke v prihodnjem obdobju.

Ob robu konference so pripravili tri spremljevalne dogodke: »Industry Day« oziroma srečanje z dobavitelji iz dobavnih verig za jedrske elektrarne na območju Evrope, ki ga je organiziral francoski EDF, podpis Izjave o nameri med Institutom »Jožef Stefan« in Ministrstvom za energijo Združenih držav Amerike, ter srečanje predstavnikov mladih iz evropskih jedrskih društev in mrež.

V sklopu Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije deluje Mreža mlade generacije, ki povezuje mlade strokovnjake z različnih področij jedrskih tehnologij. Tanja Goričanec, predsednica mreže mlade generacije, je ob tem povabila tudi na tradicionalni dogodek Stand up for Nuclear, ki bo 6. oktobra v centru Ljubljane, in kjer se bodo z mimoidočimi pogovarjali o Sloveniji kot jedrski državi ter seznanjali o prednostih jedrske energije in njenem pomenu pri ohranjanju narave.

VIR: Naš Stik