V poletnih mesecih je obolevnost najvišja, saj so klopi takrat najbolj aktivni in smo jim ljudje zaradi dejavnosti na vrtovih, travnikih, gozdovih, tudi v večji meri izpostavljeni. Tveganju okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, te bolezni se pojavljajo vse od meseca februarja do novembra. V letu 2023 smo na NIJZ že prejeli prijave prvih primerov okužb z boleznimi, ki jih prenašajo klopi.

V kolikor pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Klopa primemo s pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Za čim bolj temeljito odstranitev klopa je smiselno uporabiti pinceto, ki je specifično oblikovana za odstranjevanje celotnega klopa. Pri odstranjevanju klopov ne uporabljamo olja, krem ali drugih mazil.

V Sloveniji sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis najpogostejši nalezljivi bolezni, ki ju prenašajo klopi. Vbod klopa pri človeku sicer ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestetičen učinek, zato vbodi pogosto ostajajo neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME) ali povzročiteljem lymske borelioze, lahko med sesanjem krvi na človeka prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa sicer ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znakov. Tisti ljudje, ki so bili v preteklosti že okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, so pred boleznijo zaščiteni.

S čimprejšnjo odstranitvijo močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja lymske borelioze, kjer do okužbe običajno ne pride takoj ob vbodu. Še vsaj mesec dni po vbodu klopa moramo biti pozorni na morebitne kožne spremembe, ki so prvi znak lymske borelioze (za boreliozo značilna rdečina). Če opazimo nebolečo rdečino (t.i. erythema migrans), ki se pojavi običajno na mestu vboda in se počasi širi, na sredi pa bledi ter dobi obliko kolobarja, je potreben pregled pri zdravniku. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa. Lymska borelioza se zdravi z antibiotiki. V kolikor zdravljenje ni pravočasno, se kasneje, lahko tudi več let po okužbi, pokažejo znaki prizadetosti kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.

Virus klopnega meningoencefalitisa se že v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa. Na voljo imamo le podporno zdravljenje, protivirusnega zdravila ni, zato je najbolj učinkovita preventivna zaščita s cepljenjem.

Klopni meningoencefalitis se pojavi v 7-14 dneh po vbodu okuženega klopa kot neznačilna vročinska bolezen z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom, ki traja do 4 dni. Sledi od nekaj dni do treh tednov trajajoče obdobje brez simptomov. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. Pri starejših odraslih se pogosteje pojavlja resen potek klopnega meningoenceflitisa, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice (slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze). Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih, vendar so tudi pri otrocih opisani primeri težkega poteka bolezni. Slovenija sodi med edemska področja in se glede na pojavnost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, je največ na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji, z borelijami okuženi klopi pa so razširjeni po vsej Sloveniji.

V Sloveniji je cepljenje obvezno  le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, npr. gozdarji in lovci ali pri praktičnem pouku, priporočamo pa ga vsem osebam od enega leta starosti naprej. Cepljenje poteka v ambulantah za cepljenje na vseh območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih. Cepivo je zelo učinkovito in varno. Neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki. Cepljenje se odsvetuje osebam, ki imajo hudo preobčutljivost na sestavine cepiva ali ki so imele resen neželeni učinek po predhodnem odmerku istega cepiva. Cepljenje se začasno odloži, če oseba preboleva zmerno ali hudo akutno bolezen. Blaga bolezen (npr. prehlad) ni ovira za cepljenje.

Za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom so potrebni trije odmerki cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu (osnovno cepljenje) in sicer drugi odmerek 1-3 mesece po prvem in tretji odmerek 5-12 mesecev po drugem. Zaščita se vzpostavi približno 14 dni po drugem odmerku. Zaradi postopnega upadanja zaščite po osnovnem cepljenju, so potrebni poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Zaradi slabšega imunskega odziva so pri osebah, starejših od 60 let, priporočljivi poživitveni odmerki na 3 leta. Ker se približujemo toplemu delu leta, ko so klopi aktivni, se lahko uporabi “pospešena shema cepljenja”.

V Sloveniji je od leta 2019 v program cepljenja uvedeno cepljenje proti KME za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti in odrasle, ki dopolnijo 49 let ter za zamudnike. Zamudniki so otroci, rojeni v letu 2016 ali kasneje in tisti odrasli, ki so dopolnili 49 let v letu 2019 ali kasneje. Ta cepljenja (osnovno cepljenje oz. 3 odmerke) krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Zaščita z oblačili in repelenti
Najpomembnejša ukrepa za zmanjšanje tveganja za pojav bolezni sta preprečevanje vboda klopa in hitra odstranitev že prisesanega klopa.
Ko se odpravljamo v naravo, naj bo naše telo čim bolj pokrito (dolge hlače s hlačnicami v obuvalu, dolgi rokavi, pokrivalo, zaprti čevlji). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih lažje opazimo. Na nezaščitene dele telesa in oblačila nanesemo sredstvo za odganjanje klopov (repelent), pri čemer upoštevajmo navodila proizvajalca. Po vrnitvi domov natančno pregledamo telo in lasišče, se stuširamo, umijemo lase in oblačila operemo.

VIR: Občina Šentrupert