NAPOVED RAZSTAVE

Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja

Osrednja razstava v Ravnikarjevem letu 2023

Odprtje: 30. 11. 2023 ob 19.00 I MAO

Kustos: Miloš Kosec
Sokustosinja: Susanna Campeotto

Edvard Ravnikar (1907 – 1993) je zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države, preoblikoval razumevanje vloge arhitekta 20. stoletja, arhitekturo pa odprl ustvarjalnemu dvomu in nikoli dokončanemu eksperimentu. Nacionalni in mednarodni pomen Ravnikarjeve zapuščine in odnosa do arhitekturne dediščine 20. stoletja nasploh terja tudi njeno aktualizacijo v duhu 21. stoletja. Ravnikarjevi ambienti so bistveno zaznamovali proces osamosvojitve, tranzicijskih in sodobnih družbenih vrenj; odpirajo vprašanja dostopnega javnega prostora, energetske, programske in protipotresne sanacije stavb. Ti izzivi terjajo odgovorno posredovanje stroke med ohranjanjem dediščinske pričevalnosti in prilagajanja družbenim in okoljskim danostim, ki so bistveno drugačne od tistih iz časa Ravnikarjevega ustvarjanja.

To so vprašanja, na katera bo odgovarjala razstava v MAO. Na podlagi podrobne raziskave donacij Ravnikarjeve zapuščine, ki so jo MAO predali Ravnikarjevi dediči in Fakulteta za arhitekturo, bo razstava namesto pregleda celotnega opusa predstavila kompleksnost razvoja, dilem, sprememb in usode nekaterih ključnih Ravnikarjevih del. Arhitektov opus je od sredine prejšnjega stoletja naprej zasukal razvoj slovenskega modernizma v smer suverenega in regionalno zaznamovanega jezika, ki pa je bil nenehno vpet v globalno arhitekturno sceno.

Več na povezavi

RAZSTAVA
Iskanja v risbi, spoznanja v misli
Fragmenti iz zapuščine Edvarda Ravnikarja
 
Razstava je podaljšana do 30. novembra 2023 I Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma.

Avtor razstave je arhitekt Aleksander S. Ostan, razstava pa je nastala v sodelovanju z Majdo Kregar in Heleno Ravnikar (Ambient) ter v koprodukciji Cankarjevega doma in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Arhitekt Edvard Ravnikar (1907–1993) je bil gotovo najbolj celovita osebnost slovenske arhitekture in urbanizma v drugi polovici 20. stoletja. Bil je najbolj nadarjen in avtonomen učenec velikega Jožeta Plečnika ter tudi zelo cenjen sodelavec Le Corbusierja v Parizu. Poleg številnih urbanističnih in arhitekturnih zasnov je za sabo pustil tudi velik opus intimnih pričevanj v risbi in besedi, ki so manj znana in so nam jih ohranili njegovi dediči. Srečanje z njimi se nas lahko globoko dotakne tako z lepoto podob kot tudi s pronicljivostjo misli, saj premorejo veliko notranjo moč.

Vljudno vabljeni!

Več na povezavi

Izšel je katalog

Universum Plečnik: Od delavnice do mita

Vsebina in oblikovanje kataloga predstavljata sodobno branje Plečnikove dediščine – kako je mogoče s serijo premišljenih pristopov doseči raznoliko percepcijo in rabo obstoječega mestnega prostora, kar je še posebej izpostavljeno z arhitektovimi posegi v Ljubljani. Plečnikova Ljubljana je vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine kot izjemen primer oblikovanja javnega prostora po meri človeka. Publikacija izpostavlja pomembnost tega dejstva ter poudarja, da v razdrobljenem in privatiziranem svetu 21. stoletja bolj kot kadarkoli prej potrebujemo zavest in potrebo po ohranjanju vrednot te svetovne dediščine; ta mora ostati odprt, vključujoč in dostopen javni prostor.

Več na povezavi.
Nakup v MAO trgovini.

Paviljon Republike Slovenije

na 18. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia

je odprt samo še do 26. novembra 2023.

+/– 1 °C
V iskanju dobro uglašene arhitekture

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v slovenskem paviljonu 18. mednarodne razstave arhitekture La Biennale di Venezia predstavlja projekt +/– 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture. Komisarka Maja Vardjan iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje je za kustose slovenskega paviljona na odprtem razpisu izbrala skupino arhitektov, ki jo sestavljajo Jure Grohar, Eva Gusel, Maša Mertelj, Anja Vidic in Matic Vrabič.

Več >>

RAZSTAVA
Marjan SMERKE, FOTOGRAF (1932-2017)

18. 10.—2. 12. 2023 I Galerija Družina, Krekov trg 1

Kustosinja razstave je Katarina Jurjavčič, kustosinja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, pri postavitvi pa je sodeloval tudi dr. Primož Lampič, kustos za fotografijo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.

Fotografska razstava Marjan Smerke, fotograf (1932-2017) prvič zaokroženo predstavlja umetniški fotografski opus Marjana Smerketa, ki ga hranijo tri slovenske muzejske ustanove in dediči gradiva.

Več na povezavi

VIR: MAO