Ljubljana, 3. junij 2024 – »Če želi Evropa do leta 2050 postati ogljično nevtralna, je nujen prehod iz fosilnih goriv v bioosnovano gospodarstvo, nenazadnje je biomasa ena glavnih virov obnovljive energije v EU. Slovenija kot tretja najbolj gozdnata država v EU ima potencial tako pri lesu, konec koncev pa tudi v odpadkih in ostankih živilskopredelovalne industrije, da odigra ključno vlogo pri tej prehodni fazi,« je na današnjem posvetu izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Dogodek so soorganizirali GZS, Združenje kemijske industrije, Circular Change in Anteja ECG v partnerstvu s Circular Bio-based Europe Joint Undertaking.

»Bioekonomija je ključnega pomena za trajnostni razvoj, saj združuje različne panoge - od kmetijstva, lesarstva, materialov, gradbeništva in kemije do papirja, tekstila, pakiranja in biotehnologijo, poleg tega pa predstavlja zelo pomembno področje za ustvarjanje inovativnih rešitev za naše okoljske izzive,« je uvodoma izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Meni, da lahko spodbujanje biogospodarstva v Sloveniji prinese številne okoljske, gospodarske in družbene koristi. Slovenija ima na tem področju – tudi zaradi precej neokrnjenih in ohranjenih naravnih virov ter močne dejavnosti na področju raziskav in inovacij velik potencial. »Soočamo pa se z izzivi pri financiranju inovativnih projektov. Zato so evropska in državna nepovratna sredstva izjemnega pomena, saj omogočajo razvoj krožnih inovacij, ki spodbujajo zeleno transformacijo naše ekonomije. Brez teh virov bi bilo težko doseči cilje trajnostnega razvoja in povečati konkurenčnost našega gospodarstva.«

 

Mag. Ervin Kosi z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prikazal stanje biogospodarstva v Sloveniji. MKGP je tudi partner v projektu Boost4BioEast, ki je eden izmed projektov, ki podpirajo Slovensko biogospodarsko stičišče.

 

V nadaljevanju so Mario Plešej (MKGP), Ladeja Godina Košir (Circular Change), Miha Škrokov (Anteja ECG) in Alenka Dovč (GZS - Združenje kemijske industrije) predstavili cilje stičišča, ki so poleg združevanja zainteresiranih deležnikov tudi deljenje dobrih praks, iskanje različnih možnosti za financiranje projektov za prehod na bioosnovano industrijo ter spodbuda za razvoj tehnoloških novosti.

 

Kot je poudarila Virginia Puzzolo (CBE JU), je Circular Bio-based Europe Joint Undertaking (CBE JU) je partnerstvo v vrednosti 2,3 mrd evrov med EU in Konzorcijem za bioosnovane industrije (BIC). Instrument CBE JU je pomemben za mesta in regije, ki želijo s svojimi Krožnimi Sistemskimi Rešitvami (CSS) pospešiti inovacijski proces in razvoj bioosnovanih inovativnih rešitev; pospešiti tržno uvedbo obstoječih zrelih in inovativnih bioosnovanih rešitev in/ali zagotoviti visoko raven okoljske učinkovitosti bioosnovanih industrijskih sistemov. Izpostavila je, da projekti spodbujajo sodelovanje med različnimi akterji po Evropi in vzdolž vrednostnih verig, od proizvajalcev biomase in upravljavcev odpadkov do raziskovalcev in predelovalnih industrij. Instrument podpira tako MSP kot velika podjetja, raziskovalne organizacije, univerze in združenja. CBE JU se osredotoča na podporo raziskavam in inovacijam za trajnostne bioosnovane rešitve; zmanjševanje tveganj pri naložbah v inovativne, krožne bioosnovane proizvodne obrate; reševanje tehnoloških, regulativnih in tržnih izzivov bioekonomije ter postavljanje trajnosti v središče svojih operacij. Opozorila je še na nadaljnje roke za prijavo na razpise CBE JU, začenši s prvim, ki je 18. september 2024, vendar poudarila, da so priložnosti za prijave še v letih 2025, 2026 in 2027.

 

Katja Bučan (GZS) je v nadaljevanju predstavila še odprte in najavljene razpise na področju slovenskih kohezijskih sredstev, ki se povezujejo s področjem biogospodarstva.

 

Primere dobrih praks na področju biogospodarstva sta predstavila Giorgio Mirri iz AquafilSLO in dr. Lea Lavrič iz Kota. Biozasnovani materiali niso dovolj, je dejal Mirri in dodal, da je potreben holistični pristop, ki vključuje vse akterje v verigi vrednosti. Poleg trajnostnih virov je treba vključiti tudi oblikovanje izdelkov z upoštevanjem končne dobe delovanja proizvoda. Iz bionajlona so partnerji oblikovali show-case produkte od kolesarskih hlačk do kopalk. Kot je povedala Lavrič, imajo lastno bioplinarno, v načrtu pa je tudi proizvodnja biometana. Projekt, ki ga že drugo leto uspešno izvajajo, je Waste4Soil, kjer iščejo kako iz tokov živilske industrije narediti več izboljševalcev tal.

 

Na okrogli mizi z naslovom »Kako spodbuditi krožne projekte v sektorju biogospodarstva« so svoja stališča prikazali Mateja Dermastia (Anteja ECG), dr. Luka Juvančič (Biotehniška fakulteta), dr. Blaž Likozar (Kemijski inštitut), Ladeja Godina Košir (Circular Change), Giorgio Mirri (AquafilSLO) ter dr. Lea Lavrič (Koto). Med ozkimi grli so izpostavili povezovanje/sodelovanje, financiranje ter komunikacijo z deležniki.

 

Dermastia meni, da je na trgu že veliko razvitih tehnologij, ki jih ne znamo uporabiti. Izpostavila je zavedanje, kako odpadke na industrijski ravni vključiti v produkte z visoko dodano vrednost. Opozorila je, da ne najdejo sogovornika na strani odgovornih institucij za snovanje in izvedbo posameznih projektov. Meni, da bi se morali tudi v Sloveniji priključiti že vzpostavljenim tokovom in biti del verig vrednosti v biokrožni ekonomiji.

 

Biogospodarstvo je tema, ki ga je že pred leti omrežila, pravi Juvančič. Priložnosti so povsod, če jih vidimo. Izziv je tehnološko doseganje standardov, ki se odražajo v produktivnosti, k čemur nas spodbuja tudi stanje na surovinskih trgih. Če hočemo dvigniti produktivnost, je treba vlagati v nove surovine, je dodal. Aplikacije, kjer potrebuješ majhno količino in visoko dodano vrednost. V Sloveniji je kar nekaj podjetij in javnih institucij, ki so uspešni razvijalci tehnologij. Zagovarja tudi čezmejne verige vrednosti. Med izzivi je izpostavil zelo sektorsko postavljene politike ter odzivnost regulatorjev. Prav hiter odziv je pomemben, je bil jasen.

 

Za razmah biogospodarstva je pomembno povezovanje vseh elementov vrednostne verige, se strinja tudi Likozar.

 

To potrjuje tudi Godina Košir: »Pri biogospodarstvu ni nacionalnih meja«, je poudarila, ko je dejala, da je treba gledati širšo sliko. Izpostavila je 'source management', torej vsak odpadek je treba razumeti kot zelo pomemben vir. Pogreša jasno postavljene cilje ter zagovarja postavitev 'transition brokerjev' in dolgoročnost z vzdržnostjo poslovnih modelov.

 

Priložnosti je treba po prepričanju Mirrija iskati tam, kjer so izzivi. Kot primer je navedel področje odpadkov. Pri potrošniških odpadkih je izpostavil tekstilne, kjer se zgolj 1 % na svetovni ravni reciklira. Razlog ni v neobstoju tehnologije, temveč ker ni konkurenčna. Zato je potrebna pomoč s strani zakonodajalcev. Potrebna je tudi sprememba v kulturi ter upoštevanje konca življenjske dobe izdelkov pri njihovi zasnovi, saj to olajša samo reciklažo. Med izzivi je izpostavil tudi komunikacijo med vsemi deležniki.

 

»Inženirji razmišljamo o masni bilanci, ekonomisti pa o tem, ali imamo dovolj velik obseg proizvodnje za izvedbo,« pravi Lavrič, ki vidi v Sloveniji še veliko priložnosti. Po njenem mnenju jih je sicer manj v kmetijstvu, tudi zaradi sezonskosti. Masne tokove je vsekakor treba zajeti na viru, kjer nastajajo. Izpostavila je, da se v Sloveniji pogosto srečujemo z razdrobljenostjo. Investitorji se soočajo z zelo dolgimi postopki pridobivanja dovoljenj, je še dodala.

 

 

***