»Slovenska podjetja, ki sodelujejo v projektih mednarodnega razvoja, po eni strani prenašajo svoj know-how, svoje znanje v svet, na drugi strani pa pridobivajo dodatne kompetence in pomembne reference in izkušnje za sklepanje novih poslov. Gre za win-win situacijo,« je dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal na današnjem posvetu, ki ga je organizirala GZS v sodelovanju z Javno agencijo SPIRIT, Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) in ostalimi ključnimi deležniki Mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije (MRS).

Slovenija je po višini prostovoljnih prispevkov na prebivalca na šestem mestu med 170 državami donatoricami pri UNIDO, je še pojasnila Nahtigal. Po letu 2011 smo z UNIDO pripravili več kot 20 mednarodnih projektov; trenutno jih je v obravnavi oz. sprejemanju še 6. »Opažamo pa, da od vseh v projekte vloženih sredstev gospodarstvo posredno prejme zgolj drobtinice. Zato poziv tako odgovornim institucijam kot gospodarstvenikom za več ambicioznosti pri vključevanju kompetentnih podjetij,« je sklenila.

Jernej Salecl, generalni direktor, MGTŠ, je poudaril multiplikativni učinek teh projektov, ki se morda na prvi videz ne zdijo donosni, vendar odpirajo vrata na nove trge. Za izvajanje teh projektov pa so potrebni trije pogoji: da je država prejemnica pomoči zainteresirana, da lahko sodelujemo na področjih, ki so za slovenska podjetja relevantna in kjer imajo potrebne kompetence, in da odgovarjajo geografskim prioritetam Slovenije, torej Zahodni Balkan, evropska soseščina in podsaharska Afrika – čeprav so pri slednjem pogoju možne izjeme. 

Po besedah Edvina Skrta, generalnega direktorja Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na MZEZ, predstavlja mednarodno razvojno sodelovanje neke vrste javno-zasebno partnerstvo za vstop podjetij na nove trge.

Izkušnje in načela sodelovanja med Slovenijo in UNIDOM sta predstavila dr. Janez Rogelj iz MGTŠ in Dominika Dor, direktorica za industrijski razvoj UNIDO. Tanja Okorn Virant iz MZEZ in gosta iz finskega zunanjega ministrstva (Roy Eriksson) in estonskega IT podjetja Aktors (ga. Kedi Välba) so predstavili evropski mehanizem za MRS – Global Gateway Strategy. Na dogodku sta sodelovala tudi Boštjan Črnologar iz CTC Group Ltd. In Melita Rogelj, Melhora Consulting, ki sta predstavila poslovne priložnosti iz naslova MRS v Keniji in Mozambiku.

Po grobih ocenah naj bi imela Slovenija trenutno okoli 60 podjetij, ki imajo potencial za sodelovanje na teh projektih, predvsem na področjih avtomobilske industrije, lesa, okoljevarstva, energije. Nekatera so svoje izkušnje delila na današnjem dogodku.

Tomaž Šuštar iz Centra odličnosti »Vesolje-SI« je predstavil njihov satelit, s katerim danes upravljajo z vodami Gangesa v Indiji. Spremljajo tudi poplavne vode v Keniji. 

Žiga Judež iz Duol je predstavil projekt rastlinjaka v Egiptu, ki se je žal zaradi covida zavlekel kar sedem let. Otvoritev bo 4. julija. Egipt je namreč peti največji proizvajalce paradižnika v svetu, vendar ga ne znajo predelovati in s tem dvigovati dodano vrednost. In to je bilo tudi izhodišče, ki je vodilo projekt rastlinjaka.

Dr. Borut Štrukelj iz Fakultete za farmacijo, UL, je govoril o projektu Bio Kuba farma, pri katerem so pomagali predvsem pri urejanju regulative. Gre za biotehnološki farmacevtski grozd, ki je bil vzpostavljen po modelu joint venture in trenutno išče tuji kapital za zagon.

Bernard Likar iz Lesarskega grozda je omenil projekte v Albaniji, med katerimi izstopa oprema za šolo, ki je bila porušena v potresu.

Nuša Pavlinjek Slavinec iz ROTO MOULDERS je podelila njihove izkušnje v Afriki, kjer so prisotni že od leta 2007 preko njihove francoske podružnice in sicer na področju čistilnih naprav. S tem so pridobili dobre reference za podpis novih poslov v različnih afriških državah. Začeli so delati tudi na razvoju novih produktov prav za Afriko in v Nairobiju so ustanovili svoje podjetje. Vse to so dosegli sami, brez pomoči države. So pa v okviru mednarodnih projektov pred kratkim razvili delovni čoln za ribiče na Viktorijinem jezeru. Javna predstavitev bo v kratkem. Čoln je okolju prijazen, saj je zgrajen iz embalaže znanega proizvajalca gazirane pijače. V pripravi pa je tudi projekt vzpostavitve turističnega čolnarjenja na Viktorijinem jezeru, s katerim bi upravljale ženske, kar bi izpolnjevalo še eno od prioritet projektov MRS Slovenije – opolnomočenje žensk.

Jernej Pintar iz Tehnološkega parka Ljubljana je izpostavil velikokrat premajhno ambicioznost in pomanjkanje drznosti na strani slovenskih podjetij, ki s skepso gledajo na bolj oddaljene, manj poznane trge. Pogreša pa tudi to, da slovenska podjetja zunaj premalokrat odpirajo vrata drugim slovenskim podjetjem.

Janez Rogelj, ki se na MGTŠ ukvarja z razvojnimi projekti, pa je priznal, da kljub veliki aktivnosti Slovenije na tem področju težko prodremo do EU sredstev, ki so mnogo večja od tega, kar si lahko privošči Slovenija sama, saj gre konkretno v primeru UNIDO za prostovoljna sredstva države, ki so žal omejena. Po mnenju Roglja bi to lahko rešili z ustanovitvijo posebne agencije po vzoru drugih držav.

VIR: GZS