Projekt WEGREEN je uspešno izvedel tri dnevno nacionalno usposabljanje na temo Krepitev vloge podeželskih žensk skozi zeleno socialno podjetništvo: Ovire in izzivi delovanja podeželskih žena ter opredelitve njihovih potreb.

Prvi dan, 27. 11. 2023 v okolju Zoom, je bil na kratko predstavljen projekt in posebej pripravljena platforma projekta, ki je bila uporabljena pri usposabljanju: modul 1 o zelenih veščinah, modul 2 o socialnem podjetništvu in modul 3 o mehkih veščinah. Po vsakem modulu je sledil kviz s vprašanji na posamezne vsebine.

Drugi dan, 28. 11. 2023 v okolju Zoom, so bili predstavljeni primeri dobrih praks. Dr. Nataša Šink iz Biotehniškega centra Naklo je zanimivo predstavitev namenila dvema njihovima projektoma povezanih z mladino na podeželju: 1. Mladinski dosežek (Junior Achievement) in 2. Dekleta gredo krožno (Girls go Circular). Pri vsebinah prvega projekta je bilo prikazano več primerov, ki so povezani s podjetništvom in inovativnostjo dijakov, ki izdelajo podjetno idejo in jo v namišljenem ali tudi realnem podjetju realizirajo, velikokrat so to živilski izdelki. Vsebine drugega projekta se navezujejo na podjetne ideje, ki so vezane na krožno Gospodarstvo.

Mag. Barbara Jernejčič Dolinar je predstavila trajnostne in inovativne poslovne modele, ki so vključevali več primerov dobrih praks in lastnih izkušenj pri uvajanju zelenega gospodarstva in socialnega podjetništva ter krepitve vloge podeželskih žensk skozi zeleno podjetništvo. V splošnem velja, da se socialna podjetja in socialni podjetniki lotevajo področij, ki za klasične poslovne podjetnike niso zanimiva, ker ne prinašajo visokih finančnih donosov. Lotevajo se tudi področij, ki jih država ali pa lokalne skupnosti ne rešujejo ali ne vidijo, vsaj ne v zadostni meri, kot na primer: problematika brezposelnosti (mladi in ranljive skupine), kopičenje odpadkov in nevarnih snovi, zdrav način življenja, ustvarjanje različnih zelenih produktov ali storitev ter ohranjanje kulturne dediščine kot trajnostni turizem. Oblike organiziranosti socialnih podjetij so lahko različne na posameznih področjih trajnostnih in inovativnih poslovnih modelov.

Dr. Milojka Domajnko iz Razvojne agencije Slovenske gorice v Lenartu predstavila dva njihova primera dobrih praks povezovanja in trženja lokalne ponudbe na primeru Zadruge Dobrina, z.o.o., ki je socialno podjetje in izvirnega primera dobre prakse imenovana Ovtarjeva ponudba. V obeh primerih se je pokazala močno prisotna vloga podeželskih žensk kot ustvarjalcev in uspešnih izvajalcev obeh primerov dobrih praks.

Sonja Petz, predsednica Turistično kulturnega športnega društva Pomjan, je predstavila vlogo in pomen aktivnosti podeželskih žensk v koprskem zaledju z opredelitvijo potreb žensk, ki živijo na podeželju. Predstavila je društvo, projekte in aktivnosti društva na raznih področjih vaškega in podeželskega življenja za dvig kakovosti bivanja prebivalstva v Pomjanu. Vloga žensk in njihove delovanje žensk v tretjem življenjskem obdobju je pomembno za družbeni, kulturni, športni, ekonomski in trajnostni zeleni razvoj ter načrtovane nove aktivnosti in njihove usklajenosti z življenjem na podeželju.

Razprava je pokazala na pomembnost izmenjave primerov dobrih praks in izkušenj pri uveljavljanju zelenega, trajnostnega in vključujočega lokalnega in podeželskega razvoja s pomembno vlogo podeželskih žensk.

Tretji dan, 1. 12. 2023 je usposabljanje potekalo v živo na UP Fakulteti za management. Dopoldne se je nadaljevalo s prikazom gradiv na platformi projekta WEGREEN z osredotočenostjo na modul 4, in sicer na prikaz tehnik usposabljanja odraslih in najboljše prakse za izpopolnjevanje žensk na podeželju na področju zelenih veščin, socialnega podjetništva in mehkih veščin.

V nadaljevanju je Sonja Cergol iz Kulturnega društva Alojz Kocjančič Puče - Koštabona prikazala aktivnosti društva in lastne izkušnje delovanja na kulturnem in drugih področjih na podeželju s posebno vlogo žensk na šavrinskem podeželju v slovenski Istri in v Koštaboni. Iz predstavitve in orisa dejavnosti je izhajala pomembna vloga delovanja žena na podeželju.

Vrhunec in zaključek usposabljanja, in sicer 1. 12. 2023 popoldne, je predstavljal multiplikativni dogodek z okroglo mizo na temo Ovire in izzivi delovanja podeželskih žena, ki jo je moderiral prof. dr. Štefan Bojnec. Na okrogli mizi so sodelovali: ga. Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije; ga. Jožica Gričnik, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji in je podpredsednica Zveze kmetic Slovenije; dr. Bojan Mevlja, UP FM Koper in Rotunda Koper; ga. Nina Kaličanin, Biotehniški center Naklo; in dr. Milojka Domajnko, Razvojna agencija Slovenske gorice v Lenartu.

Študije kažejo, da ženske pomembno prispevajo k zelenemu podjetništvu in ustvarjanju zelenih zaposlitev na kmetijah in na podeželju. Pri tem se ženske pogosto srečujejo s stereotipi, pomanjkanjem znanj in spretnosti. Razširjanje znanja, razvoj spretnosti in opolnomočenje podeželskih žensk so lahko bistvena gonila za izboljšanje podeželskega podjetništva, zaposljivosti in možnosti zaslužka v kmetijskih in nekmetijskih dejavnostih. Zeleno podjetništvo lahko spodbuja okoljsko trajnostni razvoj podeželja in preživetje. Podeželske ženske lahko igrajo dejavnejšo vlogo v kmetijstvu in drugih podeželskih dejavnostih, vendar so lahko med ovirami izobraževanje, usposabljanje in omejitev spretnosti za njihovo sodelovanje pri izvajanju podjetniških in vodstvenih vlog. Kot izzivi so izboljšanje veščin in kompetenc za zeleni prehod, spodbujanje podjetništva in socialnega zelenega podjetništva, osredotočenje na dejanske potrebe žensk o zelenih ali ekoloških konceptih. Zelene veščine so lahko povezane s koncepti trajnosti, krožnega gospodarstva in podnebnih sprememb, s stalno spreminjajočimi se tehnologijami in tehnološkimi veščinami in komunikacijskimi procesi. Med ključnimi sklepi in priporočili za programe usposabljanja so njihova usmerjenost v razvoj lokalnih, osebnih, družinskih pobud, ki združujejo elemente socialnega podjetništva, zelenega podjetništva, razvoj poslovnega načrta, obvladovanje tveganj in poslovno vodenje v lokalnemu kontekstu in v resničnem življenju. Poudarjena je pomembnost znanja in informacij, specifičnih vidikov opolnomočenja, izražanja in pozicioniranja. Poudarjene pa so bile tudi težave, ki so povezane s splošnimi in specifičnimi ukrepi na področjih kmetijske, okoljske in ekonomske politike, ki so pogosto ad hoc in ne nujno razvojno in trajnostno usmerjene.

VIR: UP