Maribor, 28. marca (STA) - Na mariborskem sodišču se je z zaslišanjem štirih nekdanjih visokih uslužbencev Nove KBM nadaljevalo sojenje nekdanjima vodilnima v omenjeni banki Matjažu Kovačiču in Manji Skernišak zaradi zlorabe položaja ter nekdanjemu lastniku Dela Revij Mateju Raščanu zaradi pomoči pri tem kaznivem dejanju pri kreditiranju njegove družbe Monera.

Specializirano državno tožilstvo nekdanjima članoma uprave takrat še druge največje državne banke očita zlorabo položaja pri dveh poslih banke z Raščanovim podjetjem Monera, s katerima naj bi mu pomagala pridobiti veliko premoženjsko korist, denar pa naj bi bil namenjen nakupu delnic družbe Delo Revije.

Prvi očitek se nanaša na odobritev domnevno neustrezno zavarovanega bančnega posojila Moneri leta 2008 v višini 7,5 milijona evrov, drugi pa na sklenitev dogovora za terminski nakup delnic srbske družbe Proinvestments v višini nekaj več kot pet milijonov evrov.

Specializirani državni tožilec Iztok Krumpak je prepričan, da Monera v času odobritve bančnega posojila ni bila plačilno sposobna, ob sklenitvi pogodbe za delnice Proinvestments pa Raščan sploh ni bil njihov lastnik.

Trojica obtoženih že ves čas vztraja, da so očitki nesmiselni in neutemeljeni, saj po njihovem tudi iz dokazov v spisu izhaja, da sta bila tako kredit banki kot posel z delnicami Proinvestmentsa v celoti poplačana, banka naj bi s posloma celo zaslužila. Ob tem poudarjajo, da banka v pravnomočno zaključenem stečaju Monere ni prijavila nobene terjatve.

Na današnjem na trenutke precej burnem naroku, na katerem so prvoobtoženemu Kovačiču popustili živci in je sodnemu senatu pod vodstvom sodnice Karmen Krajnc očital, da postopek vodi tako, da kljub vsem poskusom dokazovanja o poplačanem kreditu očitno mora biti obsojen, so zlasti o okoliščinah posojila zaslišali štiri priče, nekdanje sodelavce na visokih položajih v banki.

Nekdanja vodja bančnega oddelka za sodelovanje z velikimi in srednjimi podjetji Danijela Atelšek je dejala, da je sodelovala pri postopku priprave predloga za kratkoročno kredit Moneri, ob tem pa se je spomnila, da naj bi bil ta v približno letu dni tudi poplačan. Na vprašanja obrambe je zanikala, da bi na njene odločitve vplival kdorkoli iz uprave banke. Zatrdila je, da postopek v ničemer ni izstopal od običajnega.

Sodnica je njo in in njene sodelavke, direktorico sektorja gospodarskih družb Anito Okretič in skrbnico računov v primeru Monere Mojco Radonjič, vprašala, če je bilo običajno, da so hčerinske družbe iz skupine Nove KBM šle za poroke pri kreditiranju drugih podjetij, kot je to bilo v primeru KBM Fineka, ki je prevzel poroštvo za posojilo Moneri.

Pričam se to ni zdelo nenavadno, saj da je šlo za družbo z A boniteto. Koliko je bilo tovrstnih primerov ter kdo konkretno je tak način poroštva sploh predlagal, pa niso znale povedati ali pa se niso več spomnile. Je pa Atelškova povedala, da je bil po njihovem mnenju posel precej dobro zavarovan, saj je bil zastavljen del poslovne stavbe Dela in delnice Dela Revij.

Obrambo je z vprašanji večkrat razburil tožilec Krumpak, ki ga je zanimalo tudi kreditiranje Dela Revij v času po odobritvi kredita z Monero. Sodnica je vprašanja dovolila, čeprav so obtoženi Kovačič in zagovorniki zahtevali da jih ne, saj da kreditiranje Dela Revij ni predmet obtožnice, pri čemer je Raščan za oškodovanje te družbe že bil obsojen in mu za njo ni mogoče še enkrat soditi. Ob tem so tožilstvu očitali, da v obtožnici zatrjuje, da posojilo Monere ni bilo vrnjeno, zdaj pa trdi, da je bilo poplačilo opravljeno s pomočjo kredita Nove KBM, danega Delu Revijam.

Sodišče je ob koncu obravnave zaslišalo še nekdanjega izvršnega direktorja na področju poslovanja z gospodarskimi družbami, torej nadrejenega trem predhodnim pričam, ki pa se konkretnih zadev glede odobritve posojila ni spomnil. Bil je tudi član kreditnega odbora, ob tem pa zatrdil, da nanj niti uprava niti kdo drug ni nikoli vplival ali pritiskal, prav tako naj se mu podrejeni ne bi nikoli pritožili, da so bili deležni česa takšnega.

VIR: Tax Fin Lex