Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru so s slovesno otvoritvijo in simbolnim prerezom traku, namenom predali prenovljen raziskovalni laboratorij, ki predstavlja pomemben korak v sodelovanju med univerzo in gospodarstvom ter pomeni napredek na področju raziskovalne infrastrukture. 

Sodobna raziskovalna oprema bistveno pripomore k boljšemu znanstveno-raziskovalnemu in pedagoškemu delu, študentom pa omogoča, da se srečajo z najbolj aktualno in napredno tehnologijo, ki se uporablja v industriji, in jim tako omogoča, da so v koraku s tehnološkim napredkom in tudi del njega. Hkrati jih pripravlja tudi za vstop na karierno pot, saj so študentke in študenti fakultete tako zaposljivi v mnogih panogah industrije.
 
Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru se od nekdaj zaveda izrednega pomena sodelovanja z okoljem, predvsem gospodarstvom. Povezovanje akademske sfere in širšega družbenega okolja je nujnost, ki bogati oba deležnika. Sodelujoča podjetja na ta način namreč pogosto pridejo do novih in inovativnih rešitev ter do kvalitetnih in iskanih kadrov, po drugi strani pa fakulteta ob tem neposredno zaznava potrebe okolja – se razvija in raste. V sodelovanju z gospodarstvom krepijo tudi vseživljenjsko učenje, kamor sodi priprava mikrodokazil, s katerimi bodo podjetja lahko v krajšem času prišla do učinkovitejših kadrov.
 
V preteklih letih so nekaj predavalnic na Fakulteti za strojništvo posodobili prav v sodelovanju s podjetji in takšno obliko sodelovanja si želijo ohraniti tudi v prihodnje. 
Leta 2023 je Pomurska gospodarska zbornica, ki jo vodi direktor Robert Grah in predsednik mag. Peter Polanič na pobudo doc. dr. Timi Gomboca pristopila k projektu prenove laboratorija za Procesno strojništvo na Katedri za energetsko, procesno in okoljsko strojništvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Projekt je z donacijami podprlo mnogo Pomurskih podjetij (Cleangrad, Codex, Dengrad, Pomurske Lekarne, Panvita EcoTeh, Pomgrad, Megras, Varis, Arcont, Apolis, KA-EL, Mavi, Slikopleskarstvo Janez Škraban, Blisk, Elektro Materiali Lendava, Robert Kuzmič, Atrium, Komunala-Saubermacher, TKO, Klima center Tratnjek, Mlinopek, Murska Transport, Artex, Benkotehna, Betonski izdelki Mešič, Isomat, Virs, Var, Rosenbauer, M-energetika, AC-P Murska Sobota, Transpak, Anefil, Dastroj, CEROP, Elrad, Režonja, GMT, Nafta strojna), kot partner projekta pa se je priključil LEK Sandoz Lendava.  

V obliki materiala, denarnih donacij in izvajalskih del je bilo v obnovo laboratorija vloženih cca. 90.000€. Projekt je primer odlične prakse, kjer so podjetja pokazala pomembnost medsebojnega sodelovanja visokošolstva in gospodarstva pri izobraževanju kadrov, ki že ustvarjajo in

 bodo tudi v prihodnosti ustvarjali dodano vrednost in mnogi prav v dotičnih podjetjih.
Ker so v prenovljen laboratorij sredstva prispevala podjetja in ustanove iz Pomurja, so se odločili, da ga poimenujejo Pomurski laboratorij. Simbolno tako odraža ne le sodelovanje z gospodarstvom, ampak tudi povezovanje z regijami in njihovim pestrim potencialom. Prav raznolikost je namreč tista, ki bogati in prinaša svež veter – ne le v znanosti, ampak na vseh področjih življenja.

Prenovljeni laboratorij bo omogočil nadaljnji razvoj raziskav na področju strojništva, ki se prepleta s procesnimi in farmacevtskimi tehnologijami. Tehnologija čiste sobe oz. 'clean room' nudi odlično izhodišče raziskavam obnašanja naprav v različnih tokovnih in toplotnih pogojih, ter razvoju naprednih postopkov ločevanja snovi, kot je na primer sublimacijsko sušenje.
Končni cilj tovrstnih raziskav je ustvarjanje digitalnih dvojčkov naprav, ki omogočajo virtualno testiranje, krmiljenje in optimizacijo realnih postopkov v realnih napravah.

Prenovljeni laboratorij bo še izboljšal možnosti za razvojno raziskovalno sodelovanje s slovenskimi in mednarodnimi podjetji, ter nudil študentom odlično osnovo za študij inženirskih tehnologij prihodnosti.

Ob otvoritvi laboratorija se na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru zahvaljujejo vsem donatorjem in partnerjem, ki so jih pri tem projektu podprli, predstojniku Katedre za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo, prof. dr. Hriberšku, predvsem pa doc. dr. Gombocu, ki je predstavljal srce te prenove.

VIR in FOTO: Mediaspeed