Brdo pri Kranju, 4. marec − Ministrstvo za zdravje je danes organiziralo posvet o predlogu Strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031. Na njem so poleg zainteresirane strokovne javnosti in reprezentativnih interesnih skupin, sodelovali tudi predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije.

 

Današnji posvet je bil namenjen predvsem pregledu prejetih pripomb na predlog strategije, ki je bila v javni razpravi od 1. februarja do 1. marca. V uvodnem nagovoru se je državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Eva Vodnik zahvalila vsem za pozitiven odziv in vse poslane predloge, pripombe in mnenja. »Današnji dogodek je priložnost za vse nas, da še enkrat z različnih zornih kotov izpostavimo ključne cilje, ki jih želimo doseči, in ukrepe, ki jih moramo prednostno uresničiti. Strategija bo namreč kot podlaga razvoju primarnega zdravstvenega varstva zaživela samo, če jo bomo vsi, ki v primarnem zdravstvu delamo, sprejeli za svojo. Osredotočenost na pacienta in na potrebe različnih skupin prebivalstva, predvsem pa tistih najbolj ranljivih, pa bo tudi v prihodnje ključna«, je poudarila državna sekretarka Eva Vodnik. 

 

Udeležence je nagovorila tudi Melita Vujnović, vodja pisarne Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Ljubljani, ki je poudarila dosežke Slovenije, med drugim obeležitev stote obletnica javnega zdravja, do Ljubljanske listine iz leta 1996: »Spomnimo se pomembne Ljubljanske izjave za Evropsko združenje za javno zdravje leta 2018, konference Svetovne zdravstvene organizacije na visoki ravni o enakosti v zdravju leta 2019. Tu so še prispevki Slovenije na ključnih konferencah Svetovne zdravstvene organizacije, kot je bila lanska 45. obletnica konferenca o primarnem zdravstvu v Almatyju, in slovenskih izkušenj, predstavljenih na konferenci v Talinu konec lanskega leta«.

 

Dr. Melitta Jakab in dr. Toni Dedeu iz Urada SZO za evropsko regijo sta poudarila: "Čeprav ima Slovenija enega najmočnejših modelov primarnega zdravstvenega varstva v Evropi, se je znašla na razpotju s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev, velikimi delovnimi obremenitvami, premalo digitaliziranim sistemom in premalo sredstvi. Pri tem seveda ni osamljena, saj se s podobnimi razmerami v obdobju po pandemiji soočajo številne druge evropske države z močnim primarnim zdravstvenim varstvom. Prav zato je zdaj odličen čas za ponovni razmislek o zagotavljanju virov za primarno zdravstveno varstvo.« Obravnava Strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji zato prihaja ob pravem času in ponuja odlično priložnost za to. Če primerjamo vse države Evropske unije, je Slovenija namreč odlična pri kazalnikih, kot so umrljivost, ki se jo da preprečiti in se ji izogniti, preprečljive hospitalizacije, večja pokritost s presejalnimi pregledi za raka, izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja. Ti kazalniki odražajo močne ukrepe na področju javnega zdravja in primarnega zdravstvenega varstva, močno usmerjenost v zdravje skupnosti, zdravstveno promocijo in preventivo. »Z veseljem smo bili del današnjega dogodka, kjer so številni deležniki v duhu optimizma predlagali tudi mnoge koristne ideje za izboljšave," sta povzela predstavnika SZO za evropsko regijo.

 

Na okroglih mizah so izvajalci zdravstvene dejavnosti in predstavniki interesnih združenj razpravljali o načinih krepitve primarnega zdravstva za vzdržno zagotavljanje dostopne in kakovostne zdravstvene oskrbe ter o priložnostih za nadaljnji razvoj. V razpravo so se vključevali tudi udeleženci posveta, ki so poleg ostalih prisotnih pozdravili predlog strategije.

 

V Sloveniji smo na model primarnega zdravstvenega varstva, ki ga uspešno nadgrajujemo že skoraj sto let, lahko upravičeno ponosni. Dva ključna razloga za uspeh na tem področju sta organizacijska struktura in zmogljivost našega sistema javnega zdravstva.

 

Smo tudi ena izmed držav, ki ji je uspelo v primarno zdravstveno varstvo vključiti preventivno zdravstveno varstvo in ga nadgraditi tako, da v lokalnih okoljih lahko naslovi potrebe najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Še vedno se lahko pohvalimo, da imamo kot država eno izmed najnižjih stopenj neposrednih plačil iz žepa in ogroženosti za obubožanje v primeru bolezni. Slovenski presejalni programi dosegajo zavidljive uspehe. Dobro opremljeni zdravstveni domovi skupaj s koncesionarji so prva vstopna točka v zdravstveni sistem blizu doma in zagotavljajo ključne zdravstvene storitve brez napotitve. Naše uspehe in prizadevanja na tem področju prepoznavajo tudi pri Svetovni zdravstveni organizaciji.

 

V priponki posredujemo predstavitve državne sekretarke in predstavnikov Svetovne zdravstvene organizacije.

VIR: MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE