Gornja Radgona, 26. avgusta - Na današnjem živilskem posvetu na sejmu Agra so razpravljali tudi o neželenih učinkih, povezanih s prehranskimi dopolnili ter obogatenimi in novimi živili. Po besedah Urške Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje od živil pričakujemo, da so varna, a pogosto prihaja do mikrobioloških okužb, alergij ali drugih neželenih učinkov.

 

Po besedah Blaznik so posamezniki še vedno slabo poučeni o zdravih izbirah živil, saj je informacij predvsem o novih ali obogatenih živilih in prehranskih dopolnilih ogromno. Ljudje so namreč izpostavljeni reklamam in nepreverjenim informacijam, zato priporoča, da ob neželenih učinkih živil poročajo s prijavo na posebni spletni strani. "Poročanje o tem, da ste nekaj pojedli in je sprožilo težave, poteka prek spletnega obrazca na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je koordinator vseh aktivnosti v zvezi z nutrivigilanco v Sloveniji."

Poročanje o neželenih učinkih trenutno še poteka prek spletnega obrazca, v prihodnje pa za to pripravljajo prilagojene aplikacije. Posledice nutrivigilance oziroma neželenih učinkov živil so lahko blažje, ljudje se zaradi njih praviloma ne odločajo za obisk zdravnika, je povedala. Resnejše primere neželenih dogodkov pa obravnavajo na Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Pri nutrivigilanci po besedah Blaznik posebej izpostavljajo prehranska dopolnila, saj je njihova uporaba v zadnjem desetletju med ljudmi zelo razširjena. So namreč široko dostopna in nagovarjajo ljudi prek najbolj množičnih kanalov, kot so družbena omrežja. Njihovi ponudniki informacije pogosto podajajo brez virov, brez razumevanja individualne obravnave posameznikovega življenjskega sloga ter brez opozoril o seštevanju vnosov in morebitnih interakcijah z zdravili.

"Če se nutrivigilančna poročila skladajo s poročili drugih držav, potem osveščamo ljudi o tem, da naj bodo recimo pozorni pri visokih odmerkih vitaminov in mineralov ali pri uživanju prehranskih dopolnil s kurkumo," je dejala Blaznik. Pogosto opozarjajo tudi na tveganja, povezana s kombinacijo različnih poživil pri športnikih in uporabo energijskih pijač.

Inšpektorica na zdravstvenem inšpektoratu Andreja Mojškrc se je osredotočila na uradni nadzor nad prehranskimi dopolnili. Kot je povedala za STA, ugotavljajo, da je največ težav na področju oglaševanja in označevanja prehranskih dopolnil, kar se ponavlja že več let. Ko ugotovijo neskladnosti med označevanjem in dejanskim stanjem nekega dopolnila, potem na to opozorijo, a po njenih besedah število neskladnosti ne upada.

Proizvajalci prehranskih dopolnil najpogosteje navajajo zdravstvene trditve, ki niso dovoljene. "Mi ukrepamo v skladu s trenutno zakonodajo, ves čas pa poudarjamo tudi odgovornost medijev, saj je trenutna medijska zakonodaja pisana tako, da je vsa odgovornost za objavo na naročniku," pravi Mojškrc. Poleg tega kršiteljev kazni pogosto ne odvrnejo od zavajajočih trditev. Rešitev je po njenem mnenju v večji osveščenosti potrošnikov.

Živilski posvet je drugo leto na sejmu Agra v Gornji Radgoni organizirala Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

VIR: STAkrog