Letošnja novost na stojnici Mladinske knjige bo digitalni kotiček, na katerem bomo predstavili nove digitalne vsebine: naročniški model Mladinska knjiga Plus, kjer bodo na voljo zvočne knjige nagrajenih in priljubljenih knjižnih naslovov, številne e-knjige in zanimive branke. Ogledati si bo mogoče portal za najmlajše Cicisvet, izobraževalni portal eŠolaMK in privlačne interaktivne vsebine v bralnem klubu za učenje angleščine Oxford Reading Club. Prihodnost in spoštovanje do tradicije žlahtnih vsebin bomo združili v razstavi ilustracij mladega tržaškega umetnika Jurija Devetaka iz knjige Nekropola, s katero bomo počastili spomin na Borisa Pahorja, in v virtualni razstavi Sinji galeb, s katero zaznamujemo 70-letnico legendarne knjižne zbirke in bo na ogled v digitalnem kotičku.

Na sejmu se bo odvilo 22 dogodkov, ki jih organizirata Mladinska knjiga in Cankarjeva založba na različnih odrih. V nadaljevanju je njihov izbor.

Z Vesno Milek o ljubezni: od mita o duši dvojčici do zrelega partnerstva 

Torek, 22. 11. ob 16. uri, Glavni oder, Steklena dvorana (C), Organizira Mladinska knjiga
Šele novejši čas je romantično iskanje sorodne duše povzdignil v malodane smisel življenja, pravi švicarsko-britanski filozof Alain de Botton v svoji novi knjigi Tok ljubezni, ki je hkrati ljubezenski roman in zabavna refleksija o pasteh partnerskega življenja. Pa je romantična ljubezen res samo mit, ki ga moramo prerasti? To bo Manco Košir, režiserja Tomija Janežiča in prevajalko Vesno Velkovrh Bukilico, Mančina dopisovalca iz knjige Nagovori tišine, spraševala Vesna Milek.

Kako iz levičarskega idealista postati desničar
Sreda, 23. 11., ob 11. uri, Pogovorna postaja, dvorana Kupola (A), Organizira Mladinska knjiga

»Ali lahko komunist napiše roman?« Tako se začne W, politični triler Igorja Štiksa, ki je nekakšen presek pol stoletja evropske in svetovne levice z izjemno zanimivim glavnim junakom – ta se iz levičarskega idealista prelevi v vodilnega desničarskega misleca. Odgovor na vprašanje iz Sartrovega citata bo skupaj z Igorjem Štiksom in Mitjo Velikonjo iskala novinarka Nataša Štefe. 

Digitalno knjižno založništvo – oksimoron ali prihodnost? 

Sreda, 23. 11., ob 12. uri, Pogovorna postaja, dvorana Kupola (A), Organizira Cankarjeva založba

Tektonske premike v svetovnem založništvu so napovedovali že ob prihodu e-knjig, a se zdi, da je na branje pravzaprav bolj vplivalo samo digitalno okolje. Zdaj se podobne napovedi oblikujejo okrog zvočnih knjig, zlasti ker te s sabo prinašajo tudi platformsko preoblikovanje spletne prodaje in naročniških sistemov. Bodo tudi knjige postale le ena od oblik »vsebine«? Kaj to pomeni za kulturo branja in kupovanja knjig? Kako lahko založništvo združi nujo po digitalizaciji z ohranjanjem knjige kot nosilca najpomembnejšega načina prenosa znanja, učenja, oblikovanja socializacije in empatije? Kako poslušamo knjigo? 

O vsem tem in še čem se bo z gosti, glavno urednico Mladinske knjige in avtorico knjige Nevidna moč knjig dr. Alenko Kepic Mohar, vodjo digitalnega knjižnega uredništva Mladinske knjige Tihano Kurtin Jeraj ter Marjanom Povšetom, predstavnikom podjetja Audibook, pogovarjal dr. Aljoša Harlamov. 

 

Pripovedovalski dogodek za mlade in odrasle: Italijanske pravljice 

Sijajna pripovedovalka Špela Frlic in gledališki igralec Primož Pirnat nas bosta popeljala v svet italijanskih pravljic priznanega avtorja Itala Calvina. Ob stoti obletnici njegovega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike – 200 zgodb v dveh knjigah, ki jih je mojstrsko upodobila Ana Zavadlav.

 

Ko je ime avtorja lahko tudi naslov knjige: sodobna proza med avtobiografskim, avtofikcijo in dokumentarizmom 

Četrtek, 24. 11., ob 11. uri, Pogovorna postaja, dvorana Kupola (A), Organizira Mladinska knjiga

Eden največjih slovenskih prozaistov Lojze Kovačič je govoril, da celo življenje piše en roman – roman o sebi; zadnja leta pa v slovenskem leposlovju znova opažamo močnejšo prisotnost avtobiografskih, avtofikcijskih in dokumentarnih elementov. Je v tem zaznati vpliv družbenih omrežij in nove izpovednosti, gradnje identitete? Zakaj avtorji pišejo sebe in o svojih in kaj to pravzaprav pomeni? Ali bralci znajo ločevati med avtofikcijo in avtobiografijo? Kje je ta izmuzljiva ločnica? In kaj je z drugimi liki v takih delih? O tem bomo govorili z Vesno Lemaić, ki je avtorica številnih knjig, v katerih meša avtobiografsko s fiktivnim, nazadnje kratkoprozne zbirke Trznil je, odprla je oko, Ivom Svetino, ki v svoji »zadnji knjigi« Smisel rože obračuna s svojim življenjem, ter z Lelo B. Njatin, ki se je s knjigo Samski blok dobesedno in v prenesenem pomenu vpisala v neko lokalno skupnost. Pogovor bo vodil dr. Aljoša Harlamov.

 

Ali se lepe knjige dobro prodajajo? Pomembnost oblikovanja in naslovnice za uspešnost knjig 

Nekatere bralce zanima samo dobra vsebina, ni pa malo takih, ki ne bodo kupili knjige, če jim ni všeč naslovnica ali črkopis ali vezava. Založniki že dolgo vedo, da je pri hiperprodukciji knjig izrednega pomena, ali jo je moč opaziti med stotinami drugih; v zadnjem času pa se vse več govori tudi o »instagramskosti naslovnic«. O tem, kako pomembno je oblikovanje (naslovnic) za identiteto in opaznost knjige, bomo govorili z Žigo Valetičem, avtorjem knjige Nomadi med platnicami, ki je v zadnjih 25 letih poslal v tiskarne približno tisoč knjig različnih založb, Suzano Duhovnik, dolgoletno vodjo oblikovalcev v Mladinski knjigi, ter Sanjo Janša, avtorico številnih prepoznavnih naslovnic slovenskih založb. Pogovor bo vodil dr. Andrej Blatnik.

Osebna in družbena identiteta v (sodobni) ženski literaturi
Četrtek, 24. 11, ob 13. uri, Pogovorna postaja, dvorana Kupola (A), Organizira Mladinska knjiga

Novinarka Pia Prezelj se bo s prevajalkama Ano Ugrinović in Katjo Zakrajšek pogovarjala o trilogiji Deborah Levy in knjigi Dekle, ženska, druga_i Bernardine Evaristo in Kako je umrl Vivek Oji Akwaeke_ja Emezi_ja – o sprejemanju drugačnosti, kompleksnosti in krhkosti identitete današnjega človeka ter o ženski vlogi v sodobni patriarhalni kulturi in družbi. 

 

Kako nastane uspešnica 

Četrtek, 24. 11, ob 17. uri, Glavni oder, Steklena dvorana (C), Organizira Mladinska knjiga
Kaj vpliva na to, da knjiga postane uspešnica? Je to izjemna vsebina, znan avtor, inovativni marketinški pristopi – ali vse skupaj? O tem bodo skupaj z Nino Cijan razmišljali Aljoša Bagola, Miha Šalehar, Irena Štaudohar in Urška Fartelj, avtorji največjih uspešnic preteklega leta. 

  

 

O (avto)biografijah  

(Avto)biografske knjige nastajajo po različnih poteh: je čustvena povezanost in živo zanimanje za osebo, katere zgodbo pripovedujemo, nujna za nastanek verodostojne biografije? Malina Schmidt Snoj je z glavno junakinjo biografije Samo en ples živela kot njena hči, zgodbo svoje mame Marte Paulin Schmidt-Brine pa je začela sestavljati po njeni smrti. Tanja Tuma je temeljito raziskala »oddaljeno« življenje založnika Lavoslava Schwentnerja in ga v romansirani zgodbi prikazala skupaj z njegovimi sodobniki. Črt Kanoni pa je snov za knjigo Tam dola za zidom črpal iz spominov na lastno otroštvo – torej je v isti osebi glavni junak in avtor knjige. Pogovor bo vodila urednica Nela Malečkar. 

 

O zdravnikih, ki pišejo, in tem, zakaj so zdravniške vsebine tako priljubljene med bralci
Petek, 25. 11. ob 16. uri, Glavni oder, Steklena dvorana (C), Organizira Mladinska knjiga

Novinar Slavko Jerič se bo z gostoma, Markom Pokornom in Davidom Zupančičem, pogovarjal o tem, zakaj kljub poklicu, ki te posrka celega, pišeta (in počneta še kopico drugih zanimivih, ustvarjalnih stvari). In ohranjata smisel za humor. 

 

Petek, 25. 11., ob 16. uri, Pogovorna postaja, dvorana Kupola (A), Pisateljski oder, Organizira Cankarjeva založba

Tina Vrščaj je za roman Na Klancu prejela nagrado modra ptica 2022. V njem se poleg »večnih« tem − pojemajoče strasti v ljubezni, vloge ženske v družbi, medgeneracijskih odnosov in težavnosti vzgoje – loteva tudi vedno bolj perečih vprašanj o vlogi tehnologije v medčloveških odnosih, grožnji ekološke katastrofe in možnosti etične drže v času ponorelega potrošništva. Tenkočutni preplet intimnih in družbenih tem je navdušil tudi številne slovenske bralce, ki jih bomo na dogodku »soočili« z avtorico romana. 

Sodelujeta blogerja Matic Slapšak in Nina Kožar. 

 

Novo življenje klasične biografije 

O novih slovenskih biografijah vladarjev in državnikov 

Petek, 25. 11., ob 18. uri, Pogovorna postaja, dvorana Kupola (A), Organizira Cankarjeva založba

Ugledni avtorji dr. Andrej Rahten, dr. Gregor Antoličič in dr. Aleksandra Gačić Belej bodo spregovorili o pomenu znanstvenih biografij pomembnih zgodovinskih osebnosti za razumevanje naše zgodovine. V zadnjih letih so pri Cankarjevi založbi izšle biografije Habsburžanov Franca Jožefa, Franca Ferdinanda, Maksimilijana in Karla I. ter slovenskega državnika kraljevine Jugoslavije Antona Korošca, ki so močno vplivali na usodo in življenje Slovencev. Pogovor bo vodil urednik Tine Logar. 

 

Roman v stripu Nekropola – poklon Borisu Pahorju 

Sobota, 26. 11., ob 17. uri, Pogovorna postaja, dvorana Kupola (A), Organizira Mladinska knjiga

Roman v stripu Nekropola, ki ga je po literarni predlogi Borisa Pahorja ustvaril mladi tržaški umetnik Jurij Devetak, je takoj po izidu vzbudil veliko zanimanje. V pogovoru z Jurijem Devetakom, ki ga bosta vodili članici programskega odbora festivala Itn. Sara Špelec in Neža Kokol, bomo predstavili ta izjemni knjižni prvenec in ozadje njegovega nastajanja. 

 

V družbi kresnikovega nagrajenca Romana Rozine 

Novinarka Janja Koren je pred mikrofon povabila letošnjega kresnikovega nagrajenca Romana Rozino, ki v romanu Sto let slepote pronicljivo popiše dolgo stoletje življenja v zasavskih revirjih – »nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je še vedno tu«. Od tam prihaja tudi Roman Rozina, ki ni le mojster pisane besede, ampak tudi odličen pripovedovalec. 

Življenje vsakega človeka je vredno zgodbe
Nedelja, 27. 11., ob 12. uri, Glavni oder, Steklena dvorana (C), Organizira Mladinska knjiga

Ob izidu knjige Pogovori, ki so mi spremenili življenje se bo z avtorico Zvezdano Mlakar, njeni

VIR: MKZ