Po nedavni uspešni implementaciji bistvenih predlogov VZMD v Zakon o gospodarskih družbah, je Združenje v tem mesecu še intenziviralo svoja prizadevanja za izboljšanje zakonodaje na področju individualnih vlagateljev.
Po nedavni uspešni implementaciji bistvenih predlogov VZMD v Zakon o gospodarskih družbah, je Združenje v tem mesecu še intenziviralo svoja prizadevanja za izboljšanje zakonodaje na področju individualnih vlagateljev. Ministrstvu za finance RS je VZMD poslal še pripombe in predloge k Predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o trgu finančnih instrumentov, s katerimi želi za male delničarje izboljšati vse bolj nevzdržne razmere - te se kažejo predvsem v vse višjih stroških imetništva slovenskih vrednostnih papirjev.
V VZMD že vseskozi zagovarjajo stališče, da menjava borzno-posredniške družbe oz. banke (finančnega posrednika) za imetnika vrednostnih papirjev ne bi smela predstavljati večje stroškovne obremenitve, saj je položaj primerljiv tistemu, kjer odjemalec zamenja dobavitelja elektrike, plina, telekomunikacijskih storitev ipd. Temu danes ni tako, saj menjava finančnega posrednika - člana Centralne klirinško depotne družbe, d.o.o. (KDD) - pomeni nesorazmerno visok strošek glede na vrednost prenesenega portfelja vrednostnih papirjev. Zato v VZMD predlagajo, da se višina stroška prenosa omeji z uporabo dveh ukrepov: prvi ukrep je določitev posebne, nižje tarife KDD ob menjavi finančnega posrednika, drugi ukrep pa je določitev, da ob menjavi finančnega posrednika vlagatelj nosi le dejanske stroške prenosa vrednostnih papirjev na račun pri drugem ponudniku, kakor je to urejeno pri menjavi ponudnika telekomunikacijskih storitev, ponudnika plačilnih storitev ali ponudnika električne energije.
VZMD predlaga tudi razširitev odbora uporabnikov KDD z zdajšnjih treh na vsaj pet članov. Trenutni sistem namreč izključuje določene skupine uporabnikov, kot so mali delničarji in individualni vlagatelji, ki pa predstavljajo številčno največjo skupino končnih koristnikov storitev. V Združenju nadalje predlagajo naj se v zakon vključi obveznost KDD, da k svoji vsakokratni tarifi pridobi soglasje Vlade RS, saj zaradi majhnosti slovenskega trga ni realno pričakovati, da se bo na področju KDD vzpostavil trg z več ponudniki teh storitev. V želji po zagotoviti čim boljše stroškovne učinkovitosti pa VZMD predlaga še, da pri najemanju zunanjih izvajalcev tudi KDD postane zavezanec po Zakonu o javnih naročilih.
VIR: VZMD