Zaradi neuspešnega dogovora med deležniki je Vlada RS na današnji seji izdala Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obseg sredstev za leto 2024. Celotna uredba temelji na treh ključnih ciljih, ki zagotavljajo dostopnost do zdravstvene oskrbe, kakovost zdravstvenih storitev in finančno vzdržnost zdravstvenega sistema. Pri pripravi uredbe je ministrstvo za zdravje upoštevalo več kot 200 predlogov, ki jih je prejelo s strani Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Uredba na primarni ravni naslavlja problem neopredeljenih in spodbuja večjo dostopnost do izbranega osebnega zdravnika. Med drugim se tega loteva z uvedbo 15 ambulant specializantov zadnjega letnika študija, ki bodo delovale pod enakimi pogoji kot ambulante specialistov družinske medicine. Na takšen način bi dostop do osebnega zdravnika omogočili tudi do 16.000 dodatnim ljudem. Višja kakovost zdravniške obravnave, boljša dostopnost in boljše timsko delo bodo doseženi tudi z novim standardom ambulante, ki bo povezal tim ambulante družinske medicine in referenčno ambulanto. Letos je načrtovan tudi poziv ambulantam družinske medicine, ki bodo ob dodatnem opredeljevanju pacientov prejele dodatna sredstva za zaposlitev diplomirane medicinske sestre.

Ker je čakanje na prvi pregled lahko nevarno, ministrstvo za zdravje zagotavlja boljšo dostopnost čakajočih na prvi pregled v okviru specialistično-ambulantne obravnave – s tem se pacientu omogoči vstop v zdravstveni sistem. Izvajalcem specialistično-ambulantne dejavnosti določa minimalno število prvih pregledov, ki jih mora izvajalec letno opraviti, obenem pa s 30 % višjim plačilom za vse prve preglede spodbuja dostopnost čakajočih na prvi pregled. Izvajalec je do višjega plačila upravičen, če dosega zastavljen plan, v nasprotnem primeru pa uredba določa odvzem deleža programa določene dejavnosti. Plačilo po realizaciji je predvideno za programe, ki so bili po lanski Uredbi plačevani po realizaciji, poleg tega pa tudi za storitve za otroke in mladostnike, gastroenterologijo, program celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih ter celotne urgence.

Uredba uvaja nov način obravnave čakajočih, in sicer bo izračunan faktor relativno čakajočih oz. razmerje med dejanskim številom dni čakanja in najdaljšo dopustno čakalno dobo glede na stopnjo nujnosti. Na podlagi tega bo vzpostavljen seznam najdlje nedopustno čakajočih, oskrba pa bo najprej ponujena tistim, ki čakajo relativno najdlje glede na stopnjo nujnosti. Za obravnavo pacientov iz tega seznama bodo izvajalci tudi dodatno stimulirani.

Z uredbo se krepi tudi samostojnost direktorjev javnih zavodov pri upravljanju tistih programov, ki imajo vsaj enega nedopustno čakajočega. S tem jim ministrstvo izkazuje zaupanje, izvajalcem pa prepušča, da samostojno zastavijo program skrajševanja čakalnih vrst. Pri izvajanju teh programov bodo lahko uporabili ves razpoložljivi kader in ga nagradili v okviru zakonskih predpisov.

V prihajajočem obdobju bo preoblikovana tudi mreža nujne medicinske pomoči. Z vzpostavitvijo satelitskih urgentnih centrov bodo akutno bolni prejeli hitrejšo oskrbo, po drugi strani pa na ta način razbremenjujemo urgentne centre, ki so namenjeni življenjsko ogroženim pacientom. Satelitski urgentni centri bodo kadrovsko in tehnično opremljeni za zagotavljanje hitre in kakovostne nujne obravnave pacientov bližje domu.

Z uredbo bo uveden tudi t. i. srečevalni sistem, s katerim zagotavljamo takojšnje, hitre odzive nujnih reševalnih vozil in hkrati razbremenjujemo dežurnega zdravnika, ki bo odslej na teren odšel le takrat, ko bo to zahtevalo stanje pacienta. Intervencije bo izvajal skupaj z diplomiranim zdravstvenikom, v vozilu urgentnega zdravnika. S tem bo večja tudi njegova razpoložljivost v ambulanti.

VIR: MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE