Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je danes gostil posvet o upravljanju velikih zveri s poudarkom na rjavem medvedu.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je danes gostil posvet o upravljanju velikih zveri s poudarkom na rjavem medvedu. Posveta se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko ter številni strokovnjaki s področja upravljanja velikih zveri, predstavniki nevladnih organizacij in civilne družbe, občin, Evropske komisije.  
 

Predavatelji posveta so v prvem delu pojasnjevali upravljanje velikih zveri, v drugem delu so predstavili poglede na izboljšanje upravljanja velikih zveri, že med predstavitvami kot na koncu, je potekala razprava. Minister je v uvodnem nagovoru povedal, da je »med tremi velikimi zvermi v Sloveniji rjavi medved tisti, ki hkrati igra pomembno vlogo v ekosistemih in ima največ stikov z ljudmi, zato je tudi največji izziv za upravljanje in sobivanje z ljudmi.«


Velike zveri (rjavi medved, volk in ris) so v Sloveniji zavarovane vrste, ki jih varuje tako mednarodna kot tudi evropska in slovenska zakonodaja. Velike zveri so v RS zaščitene z Zakonom o ohranjanju narave in Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Direktiva Sveta o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih) terja vzdrževanje ugodnega stanja ohranjenosti vseh treh vrst velikih zveri.


Strateški dokumenti za upravljanje z velikimi zvermi imajo dva osnovna cilja: dolgoročno ohranitev vseh treh vrst velikih zveri v Sloveniji, vključno z ohranjanjem ustreznega življenjskega prostora; in zagotavljanje sožitja človeka z velikimi zvermi. Doseganje obeh ciljev zasledujemo z različnimi upravljavskimi ukrepi. Za varovanje rjavega medveda je bila leta 2002 sprejeta Strategija upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji. Zaradi sprememb skupne kmetijske politike in delovanjem intervencijske skupine ministrstvo pripravlja revidirano besedilo, ki bo predvidoma sprejeto še letos. V prenovi sta tudi strategiji in akcijska načrta za upravljanje volka in risa.

Rjavi medved je izjemno pomemben del biotske raznovrstnosti Slovenije, zato bo Ministrstvo za naravne vire in prostor še naprej izvajalo vse ukrepe za njegovo varstvo, vključno z ohranjanjem medvedovega življenjskega prostora. Prizadevalo si bo za čim bolj učinkovit odškodninski sistem in promocijo zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja ter aktivnosti, ki prispevajo k visoki stopnji sobivanja z rjavim medvedom. Uporaba in promoviranje zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja se v zadnjih desetih letih intenzivno izvaja v okviru različnih projektov (LIFE SloWolf, LIFE DINALP BEAR, Carnivora Dinarica) in rednih nalog Zavoda za gozdove Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za naravne vire in prostor. Izvajajo se donacije in sofinanciranje nakupa kompletov visokih elektromrež in ograj ter pastirskih psov. V preteklosti pa so bili razdeljeni medvedovarni smetnjaki in kompostniki, sanirale so se ilegalne in neurejene deponije in izobraževalo se je lokalno prebivalstvo, kako preprečevati konflikte.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je 13. aprila 2023 izdalo dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom 230 rjavih medvedov. Strokovni predlog za izdajo dovoljenja sta pripravila Zavod za gozdove Slovenije in Zavod RS za varstvo narave. Upoštevala sta dodatno ekspertizo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani »Rekonstrukcije dinamike številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 1998 do 2022«, ki opozarja, da so se konflikti z medvedom začeli pospešeno večati, ko je število živali preseglo mejo med 630 in 700 osebkov. Po oceni ekspertize pa je spomladi leta 2022 to število doseglo že skoraj 1100. Povečane gostote rjavega medveda namreč dokazano povzročajo večjo stopnjo konfliktov in ogrožajo varnost prebivalstva.
 
Na posvetu so bili podani številni predlogi aktivnosti za izboljšanje sistema upravljanja velikih zveri, kot so prednostna obravnava vlog, zlasti vlog za odvzem križancev, pohitritev izplačevanja odškodnin in izboljšanje dokaznega postopka, posodobitev pravilnika o primernih načinih varovanja premoženja in druge.

»Spodbudili smo formiranje nove intervencijske skupine – pri tem se zgledujemo pri nekaterih državah Evropske unije, ki imajo vzpostavljene protokole ukrepanja in posebne skupine za hitro ukrepanje ob konfliktnih dogodkih (Italiji, Švici, Avstriji in Nemčiji). Člani intervencijske skupine so strokovnjaki, ki imajo znanje in izkušnje pri ravnanju z velikimi zvermi, na podlagi njihovih dejavnosti ali usposabljanja. Za njihovo delovanje je potrebnega veliko strokovnega znanja in izkušenj, rutinske, fizične in psihološke pripravljenosti ter dobro sodelovanje vseh deležnikov,« je še razložil minister.

Na podlagi izmenjave mnenj in pogledov na posvetu bo Ministrstvo za naravne vire in prostor nadaljevalo z aktivnostmi izboljšav upravljanja velikih zveri v Sloveniji. Nadaljnje delo bo med drugim fokusirano na prenovo strateških dokumentov za velike zveri s široko vključenostjo organizacij, strokovnjakov in civilne družbe.

VIR: MNVP