V muzeju je na ogled nova razstava, ki predstavlja denar kot plačilno sredstvo skozi zgodovino, ponazorjeno z zlatimi, srebrnimi in bakrenimi kovanci ter bankovci, ki so bili v naših krajih v uporabi med 18. in 19. stoletjem.

V muzeju je na ogled nova razstava, ki predstavlja denar kot plačilno sredstvo skozi zgodovino, ponazorjeno z zlatimi, srebrnimi in bakrenimi kovanci ter bankovci, ki so bili v naših krajih v uporabi med 18. in 19. stoletjem. Slovensko ljudsko izročilo, ki vključuje pesmi, pripovedi, bajke, legende, réke, pregovore, izštevanke, je pravo bogastvo informacij o socialnih, ekonomskih, psiholoških ter ožje kulturnih lastnostih in posebnostih našega življenja. Vsepovsod je na ta ali oni način omenjen tudi denar. Poleg uradnih nazivov, kot so dukat, tolar, goldinar in krajcar, so ljudje pogosto uporabljali domiselna in slikovita imena, ki so olajšala razlikovanje med vrstami denarja. Lahko so jih preprosto poimenovali po barvi, po številkah ali po raznih podobah na njih. Denar je bil tudi sestavni del naših ljudskih šeg, navad in iger skozi vse leto in skozi vse življenje: od rojstva do smrti, od pomladi do pomladi – bodisi kot plačilno sredstvo ali pa kot simbol varnosti, spretnosti, veselja in sreče. Šege in navade so na razstavi povezane v dva soodvisna kroga, krog človeškega življenja in ponavljajočih se letnih opravil, vsakdanjih in prazničnih.Razstava je nastala v koprodukciji z Narodnim muzejem Slovenije, Slovenskim etnografskim muzejem in Numizmatičnim društvom Slovenije.Vabljeni k ogledu!

Zgoraj: Maksim Gaspari, Sekanje pirhov, velikonočna razglednica, 1928. Hrani: NMS, Grafični kabinet. Foto: fotodokumentacija Grafičnega kabineta NMS

VIR: Banka Slovenije