V Stockholmu je danes potekalo neformalno zasedanje Sveta za konkurenčnost EU. Na uvodnem zasedanju so ministri razpravljali o potrebnih ukrepih za izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva za učinkovit zeleni prehod.

Pri tem so podprli sporočilo Evropske komisije o industrijskem načrtu za zeleni dogovor, ki naj bi omogočil ciljane podpore za pospešitev dekarbonizacije evropske industrije, s tem pa vodilno vlogo evropskega gospodarstva v novih tehnologijah in industrijah prihodnosti.

Evropska komisija je v svojem sporočilu o industrijskem načrtu za zeleni dogovor opredelila štiri sklope ukrepov, regulativno okolje, financiranje, veščine in trgovina. Jedro današnje razprave se je osredotočilo na vprašanje rahljanja pravil o državnih pomočeh in njihovem financiranju, še posebej v državah z manjšim fiskalnim manevrskim prostorom. Ob tem so ministri močno poudarili nujnost poenostavitve administrativnih postopkov ter potrebno po kombinaciji javnih in zasebnih virov za vlaganja v zeleni prehod.

»Evropska unija v vlaganjih v raziskave, razvoj in inovativnost zaostaja tako za Združenimi državami Amerike kot za Kitajsko. Zato ne gre le za odziv na ameriški Akt o zniževanju inflacije, ampak tudi za to, da nadoknadimo zaostanek zadnjih dveh desetletjih. Nova evropska industrijska politika je nujna, da Evropi povrnemo njen industrijski in inovacijski primat,« je na zasedanju poudaril državni sekretar Matevž Frangež.

Slovenija je tako na zasedanju podprla sporočilo Evropske komisije in prizadevanja švedskega predsedstva Svetu EU. Zato je odprta za poenostavitve pravil o državnih pomočeh, vendar morajo te biti ciljno usmerjene in začasne. Slovenija ob tem zagovarja tudi poenostavitve pravil za črpanje sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost ter daljše obdobje črpanje. Naklonjena je ideji o novem Skladu za suverenost, vendar pa sredstva zanj ne smejo iti na račun obstoječih sredstev, namenjenim državam članicam.

V drugem delu zasedanja je razprava ministrov potekala v treh ločenih skupinah. Slovenija je sodelovala v okviru razprave “Mobilizacija zasebnih sredstev za zeleni prehod”.  Ministri so poudarili pomen vodilne vloge EU na področju zelenega prehoda, s čimer si bo zagotovila konkurenčno prednost pred ostalimi razvitimi gospodarstvi. Pri tem pa bo ključnega pomena, da se v zelene naložbe usmeri tudi zasebni kapital, zato se mora oblikovati poslovna utemeljitev za zeleni prehod. Hkrati bo potrebno zagotoviti ustrezno podlago za pospešitev in poenostavitev regulatornih postopkov, investiranje v ekosistem in infrastrukturo povezane z zelenim prehodom ter delitev tveganj, zlasti z vključitvijo javnih sredstev.

V preostalih dveh skupinah pa so ministri naslovili vprašanje, na kakšen način lahko enotni trg, vključno s prostim pretokom storitev, prispeva k zelenemu prehodu ter kako lahko zeleni prehod podpirajo trgovina in mednarodna partnerstva.

Razprava med delovnim kosilom je bila osredotočena na Evropsko agendo za dolgoročno konkurenčnost in produktivnost. Po mnenju Slovenije so v danem trenutku ključni trije dejavniki; bistvena pospešitev naložb in strukturnih sprememb v javnem in poslovnem sektorju, prilagajanje in krepitev znanja, spretnosti in kompetenc ter pospešeno uvajanje digitalnih tehnologij, tako v podjetjih kot tudi v javnem sektorju. Razprava na to temo se bo nadaljevala na formalnem zasedanju Sveta za konkurenčnost in na zasedanju Evropskega sveta.

VIR: MGTŠ