Ob priložnosti obravnave predloga novele zakona o dolgotrajni oskrbi v Državnem zboru, čeprav na drugo temo, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja, da so se socialni partnerji in vlada strinjali, da je nujna revizija finančnega dela zakona o dolgotrajni oskrbi.

Ljubljana, 27. marec 2025 – Ob priložnosti obravnave predloga novele zakona o dolgotrajni oskrbi v Državnem zboru, čeprav na drugo temo, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja, da so se socialni partnerji in vlada strinjali, da je nujna revizija finančnega dela zakona o dolgotrajni oskrbi. »Vlada naj zamakne uvedbo dodatnih prispevnih stopenj za leto dni. V tem času naj ponovno izračuna, koliko sredstev zares potrebujemo in v zakon vključi nižjo dodatno prispevno stopnjo, stroka pa naj opredeli način izvajanja dolgotrajne oskrbe v praksi in razjasni odprta vprašanja,« izpostavlja generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

 »Prav vsak izmed nas verjetno ima ali pozna nekoga, ki že danes potrebuje dolgotrajno oskrbo. Prav vsak izmed nas bo lahko že jutri sam potreboval takšno oskrbo. Zato je nujno, da dolgotrajno oskrbo uredimo trajno in sistemsko. Poudarjam: v gospodarstvu podpiramo, da uredimo dolgotrajno oskrbo in poskrbimo za naše starejše, za vse, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo. Ne moremo pa se strinjati z načinom, kako namerava to narediti država,« je Vesna Nahtigal izpostavila na današnji izjavi za medije.   

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček pri tem pojasnjuje: »Na GZS se ne moremo strinjati, da bo država po naših ocenah od ljudi in podjetij pobrala več sredstev, kot jih potrebujemo za dolgotrajno oskrbo. Konkretne izračune, koliko naj bi nameravala zbrati država, še vedno čakamo od ministrstva za solidarno prihodnost. Do danes še vedno nimamo jasne finančne slike, koliko nas bo v celoti stalo izvajanje vseh storitev dolgotrajne oskrbe, koliko od tega že imamo zbranih sredstev iz različnih državnih virov in koliko bi morali še dodatno zbrati. Groba ocena GZS kaže, da naj bi z dodatnim prispevkom v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi država zbrala dodatno okoli 800 milijonov evrov letno. To je po naših ocenah okoli 300 milijonov evrov preveč sredstev.« Poudarja, da dviga prispevne stopnje letos ne potrebujemo - doplačilo za domsko oskrbo s strani države namreč vlada uvaja šele s 1. decembrom, dodatne storitve pa še niso vpeljane. Zbiranje dodatnih sredstev na zalogo je zato povsem neprimerno.

Drugi problem dolgotrajne oskrbe je po mnenju Vesne Nahtigal, da si je stroka tudi enotna, da za dolgotrajno oskrbo ni dorečeno, katere storitve in kako jih bomo izvajali, hkrati pa primanjkuje potrebnih kadrov. Zato, kot izpostavlja, »GZS ponovno poziva vlado, da zamakne uvedbo dodatnih prispevnih stopenj za leto dni. V tem času naj ponovno izračuna, koliko sredstev zares potrebujemo in v zakon vključi nižjo dodatno prispevno stopnjo. Stroka pa naj opredeli način izvajanja in razjasni odprta vprašanja.«

»Ko smo delodajalci lani ponovno vstopili v Ekonomsko socialni svet, se je vlada s podpisom Deklaracije Vlade s socialnimi partnerji o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga zavezala, da popravi zakon o evidencah, ponovno odpre zakon o dolgotrajni oskrbi in reši problematiko čezmejnega opravljanja storitev. Prvo zavezo je vlada izpolnila – verjamemo, da bo izpolnila tudi drugi dve,« dodaja Mitja Gorenšček. 

VIR: GZS