Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Frangež se je udeležil Sveta za konkurenčnost v Bruslju ter Vrha o vesolju. Jedro razprave je bilo namenjeno krepitvi evropske industrije. V prvem delu so se ministri strinjali, da se lahko njena konkurenčnost spodbuja tudi s pomočjo odličnega vesoljskega sektorja. Govorili so še o javnih naročilih in konkurenčnosti energetsko intenzivne industrije.

Področje vesolja

Prvi dan zasedanja Sveta za konkurenčnost je bilo osredotočeno na področje vesolja. Ministri so potrdili sklepe o krepitvi evropske konkurenčnosti s pomočjo vesolja, ko smo priča globalnemu preoblikovanju vesoljskega sektorja in njegovi izjemni vlogi pri oblikovanju prihodnje evropske blaginje, konkurenčnosti, varnosti in avtonomnosti. Ministri so poudarili moč evropskega vesoljskega sektorja in njegovo odličnost v znanosti, raziskavah, spretnostih, storitvah in aplikacijah ter njegovo močno in raznoliko vesoljsko industrijo.

Med ministri je potekala tudi izmenjava mnenj o evropskem vesoljskem pravu. Evropska komisija pripravlja predlog vesoljskega zakona Evropske unije (EU), katerega splošni cilj je podpreti razvoj in delovanje notranjega trga za vesoljski sektor.

Državni sekretar Frangež je poudaril, da Slovenija podpira čim hitrejšo pripravo in delo na vesoljski zakonodaji EU. Ob predvidenih stebrih trajnosti, odpornosti in varnosti v vesolju je spodbudil Evropsko komisijo k premisleku o oblikovanju predloga za ustanovitev evropske vesoljske platforme za industrijo, novo vesolje in inovacije. »V luči izzivov in s ciljem okrepitve položaja Evrope v vesoljskem sektorju je nujna združena uporaba vseh evropskih zmogljivosti, talentov in sredstev. Slovenija se, s svojo obetavno vesoljsko industrijo, zagonskimi podjetji, malimi in srednje velikimi podjetji (MSP), raziskavami in inovacijami, želi vključiti v reševanje teh velikih izzivov. Te vidimo kot priložnost za razvoj novih izdelkov, novih rešitev in novih industrij,« je še izpostavil državni sekretar.

Ob tem je potekalo tudi zasedanje Sveta Evropske vesoljske agencije (European Space Agency - ESA). Ministri so sprejeli Resolucijo o krepitvi konkurenčnosti Evrope s pomočjo vesoljskega sektorja. Na 11. zasedanju Sveta za vesolje pa so ministri EU, pristojni za vesolje, skupaj z ministri držav, ki niso članice EU in so del ESA, ter generalnim direktorjem ESA imeli skupno sejo, na kateri so razpravljali o krepitvi konkurenčnosti Evrope s pomočjo vesolja.

Državni sekretar Frangež je podprl vlogo ESA kot ključne gonilne sile evropskih vesoljskih ambicij, zlasti preko ustvarjanja privlačnih pogojev za sofinanciranje ter kombiniranja javnih in zasebnih investicij: »Z znatnimi uspehi v vesolju bi morali vesolje obravnavati kot pilotni projekt za preoblikovanje evropske industrijske strategije.« Poudaril je tudi pomen sodelovanja med EU in ESA za vesoljsko industrijo EU, zagonska podjetja, nove tehnologije in storitve.

Drugi dan zasedanja, ki je bilo namenjeno notranjemu trgu in industriji, pa so ministri uvodoma odobrili sklepe Sveta o konkurenčni evropski industriji, ki je gonilna sila naše zelene, digitalne in odporne prihodnosti. Izhodišče za ukrepanje so spremenjene globalne razmere in napetosti, vključno z zaostreno globalno konkurenco, s čimer se sooča evropska industrija, predvsem zaradi dosedanjih kriz, vse od pandemije naprej.

Državni sekretar Frangež je poudaril: »Cilji bodoče strateške industrijske agende morajo iti v smeri odzivne EU, ki bo hitrejša pri odločanju, strateško osredotočena in prilagodljiva na spremembe.« Pri tem je citiral Mariane Mazzucato: »Tisto, kar naredi gospodarstvo dinamično in odporno, je stopnja, do katere ga poganjajo inovacije.« EU bi, po oceni Slovenije, zato morala okrepiti javne naložbe, kjer »ne gre le za odpravljanje tržnih napak, ampak za aktivno oblikovanje in ustvarjanje trgov.« Državni sekretar je še opozoril, da pot nazaj ni pravilen pristop, pač pa mora EU pogumno naprej s strateško agendo; graditi mora na zelenem, digitalnem, inovativnem in vključujočem industrijskem dogovoru.

Ministri so prav tako odobrili sklepe Sveta o prihodnosti notranjega trga na podlagi poročila na visoki ravni, ki ga je naročil Evropski svet, ter Sklepe Sveta o Posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča 28/2023 o javnih naročilih v EU - upad konkurence pri naročilih gradenj, blaga in storitev, oddanih med letoma 2011 in 2021. Slovenija postavlja zagotavljanje dobro delujočega notranjega trga v središče njenih prizadevanj. Posebno pozornost je treba nameniti izboljšanju in poenostavitvi zakonodaje, kar pomeni, da mora biti izboljšanje pravne ureditve obravnavana prednostno. Zmanjšanje regulativnega in administrativnega bremena je zato nujno. Slovenija pričakuje, da se bo na podlagi sklepov izoblikovala strategija s konkretnimi predlogi, ki bi morala zagotoviti, da se vidik enotnega trga upošteva na vseh področjih politike.

Na delovnem kosilu je bila razprava ministrov osredotočena na konkurenčnost energetsko intenzivne industrije EU. Te predstavljajo pomemben segment celotne slovenske industrije prav tako so dobro vpete v evropske in svetovne dobavne in vrednostne verige ter so zaradi tega izpostavljene številnim izzivom. Slovenija zato poudarja potrebo po zagotovitvi ustreznih pogojev za zeleni in digitalni prehod teh industrij ter za krepitev njihove globalne konkurenčnosti.

VIR: MGTŠ