Sogovorniki so predstavili prioritete dela tako ministrstva v mandatu novega ministra kot pričakovanja gospodarstva ter se dogovorili za tesno prihodnje sodelovanje. V pogovoru so se dotaknili tudi nekaterih aktualnih izzivov, kot je energetska draginja v gospodarstvu.

Predstavitveni sestanek novega vodstva ministrstva na Gospodarski zbornici Sloenije | Avtor GZS

1 / 2

Na srečanju sta poleg ministra Matjaža Hana sodelovala tudi oba državna sekretarja mag. Dejan Židan in Matevž Frangež, na strani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pa poleg predsednika Tiborja Šimonke tudi generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti ter izvršna direktorja Vesna Nahtigal in Mitja Gorenšček.

Sogovorniki so se dogovorili za tesno sodelovanje in dialog ter se strinjali, da »smo vsi na istem čolnu, veslati pa moramo v isto smer za dobro slovenskega gospodarstva in s tem Slovenije«. Dogovorili so se, da bodo vzpostavili redno sodelovanje tako na strateško-vodstveni ravni kot na strokovni ravni po posameznih skupnih projektih.

Minister Matjaž Han je predstavil ključne prioritete v njegovem mandatu, pri čemer je izpostavil nujnost zagotavljanja predvidljivega in stabilnega poslovnega okolja za gospodarstvo ter štiri ključne cilje: »S konkretnimi ukrepi želimo intenzivirati nadaljnje povečanje dviga dodane vrednosti slovenskih podjetij, jim pomagati na poti internacionalizacije ter podpreti njihov zeleni in digitalni preboj, ki sta ključna za jutrišnjo konkurenčnost podjetij. Hkrati pa bomo gospodarstvo podprli pri prilagajanju na nove trende, kot so zagotavljanje talentiranih kadrov, deglobalizacija, solastništvo zaposlenih, možnosti krajšega delovnega časa ipd.«

Ob tem se je minister Han zavzel za dialog, ki je še toliko bolj pomemben v teh nepredvidljivih časih tako za gospodarstvo kot državljane. Poudaril je, da je ministrska ekipa že pregledala pričakovanja gospodarstva: »Z večino pričakovanj in predlogov slovenskega gospodarstva se lahko strinjamo, manjši del pa je takšnih, ki imajo pomembne stranske učinke, kot je na primer socialna kapica. Pri teh vprašanjih bomo morali skupaj najti najboljše rešitve. Te bomo iskali skupaj z vsemi deležniki v gospodarstvu in veselim se tesnega sodelovanja z Gospodarsko zbornico Slovenije.«

Predsednik GZS Tibor Šimonka je izrazil zadovoljstvo nad današnjem obiskom ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo z ekipo na Gospodarski zbornici Slovenije. »Smo skupaj v čolnu, da Slovenijo naredimo še bolj uspešno in prijazno.« Prepričan je v prihodnje dobro sodelovanje. GZS želi biti partner, močan sogovornik, »tista potrebna, pragmatična sila, moč, ki lahko z izkušnjami in poznavanjem razmer v Sloveniji in globalno veliko koristi.«

Mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, je MGRT označil kot »hišno, domicilno ministrstvo« za GZS, kar želi tudi v prihodnje. Izpostavil je pomen vajeništva za podjetja, ki mu je treba dati večjo težo.

Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS, je predstavila razvojno strateški dokument Horizonte prihodnosti, ki zajema ključna področja prihodnjega razvoja Slovenije - zeleni prehod in digitalizacijo, povezljivost, vlogo države in virov financiranja ter reindustrializacijo. Znotraj tega so navedeni ključni cilji in konkretni ukrepi, kako jih udejanjati. Cantarutti je Horizonte prihodnosti označil kot platformo, na kateri bo zgrajena tudi struktura GZS za naslavljanje najpomembnejših izzivov. »Ambicija je, da ko pregledamo načrte vlade, najdemo skupne poti in tudi znotraj GZS organiziramo delo tako, da bomo te izzive učinkovito reševali.«

Sogovorniki so se dotaknili tudi soočanja z energetsko krizo v gospodarstvu, kjer je GZS pozdravil prvi sveženj pomoči države. Minister je izpostavil, da se »zavedamo izzivov tako prihodnje dobavljivosti energije kot tudi cen energentov. Pri tem so izpostavljena predvsem podjetja v energetsko intenzivni industriji, pri čemer bo potreben ciljni pristop s pomočjo predvsem za tisti del gospodarstva, ki je energetsko najbolj odvisen.«

Določeno število podjetij brez pomoči ne bo preživelo,« je bila zelo jasna Vesna Nahtigal. Opozorila je tudi na to, da naj se čimprej sprejme uredba o povračilih dela posrednih stroškov indirektnih emisij. Šimonka je pri tem izpostavil, da je pri podjetjih v energetsko intenzivni industriji v Sloveniji ogljični odtis tudi trikrat nižji kot pri konkurenčnih podjetjih v nekaterih bolj razvitih državah, pa v Sloveniji kot edini državi v EU podjetja še vedno niso upravičena do povračila teh stroškov. Cantarutti je dodal, da je energetsko intenzivna industrija pomembna in jo moramo ohraniti tudi iz razloga, da skrbi za celotno verigo vrednosti in zagotavlja pomemben del zaposlitev v gospodarstvu, s čimer so se strinjali vsi sogovorniki.

Gospodarski minister je pri tem izpostavil tako imenovani reševalni kovček, ki bo vključeval ukrepe za pomoč gospodarstvu v primeru zaostritve krize.

Predstavniki GZS so opozorili tudi na kadrovsko problematiko v gospodarstvu in dodali, da je GZS pripravila tudi napoved kompetenc za pet do sedem let naprej. Izpostavili so tudi nujnost ohranitve davčne olajšave za raziskave in razvoj.

Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je opozoril na nedelujoč Ekonomsko socialni svet in izrazil željo, da socialni dialog čimprej ponovno zaživi. Pri tem je poudaril, da je vključevanje šele v času usklajevanja na Ekonomskem socialnem svetu (ESS) prepozno. Pričakuje, da »bomo vključeni že v času priprave novih zakonov oz. sprememb zakonov, da pomagamo pri njihovi pripravi. Se pa zavedamo, da kdor ima odgovornost, ima zadnjo besedo.«

PR: MGRT