Ljubljana, 22. julij 2022 – Člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije so na svoji današnji izredni seji z ministrom za infrastrukturo mag. Bojanom Kumrom in državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Dejanom Židanom razpravljali o nujnih ukrepih za gospodarstvo, zlasti tudi industrijo, povezanih z blaženjem energetske draginje in zagotavljanjem nemotene oskrbe z zemeljskim plinom. Člani UO so izpostavili, da je delovanje industrije vitalnega pomena za Slovenijo in pričakujejo enakopravno obravnavo celotnega gospodarstva in gospodinjstev/prebivalstva pri oskrbi z energenti in njihovih cenah. Nujna pa je tudi čimprejšnja uveljavitev sheme EU - začasnega okvira za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji v Rusiji proti Ukrajini. UO GZS je sprejel sedem sklepov.

Sklepi izredne seje UO GZSUO GZS pozdravlja ukrepe vlade, ki jih je doslej sprejela, vendar pa pričakuje v prihodnje več upoštevanja in vključenosti industrije in jasno zavezanost, da je tudi energetsko intenzivna industrija del slovenskega gospodarstva.UO GZS je bil seznanjen z delovanjem notranjem elektroenergetskega sistema EU in povezanosti cene zemeljskega plina in električne energije.UO GZS poziva Vlado RS in pristojna ministrstva, da zavzame aktivno vlogo Slovenije znotraj EU pri oblikovanju skupnih evropskih ukrepov tudi za gospodarstvo.UO GZS pričakuje enakopravno obravnavo gospodarstva in gospodinjstev pri energentih in njihovih cenah. UO predlaga, da pride do omejitve cene (kapice) tudi za gospodarstvo s 1. januarjem 2023.UO GZS spodbuja nadaljnja prizadevanja vlade oz. pristojnih ministrstev za prehod gospodarstva na druge vire, pri čemer je pri tem nekaj izzivov (finančna sredstva, zakonski okvir, logistika), ki jih je treba nasloviti in upoštevati.UO GZS kot nujno zahteva uveljavitev predloga sheme EU - začasnega okvira za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji v Rusiji proti Ukrajini.Obstoječe in bodoče sankcije EU morajo biti oblikovane tako, da ne povzročajo škode evropskemu gospodarstvu.
»Sedanje razmere v gospodarstvu, povezane z energetsko krizo, terjajo hitre reakcije,« je bil uvodoma jasen predsednik GZS Tibor Šimonka. Današnjo sejo vidi v luči izboljšanja razumevanja vzročnosti in posledic določenih sprejetih odločitev ter komunikacije med industrijo, energetiko in vlado, kjer se »podjetij ne ima za špekulante in energetikov ne za vojne dobičkarje.« Današnja slika gospodarskih razmer je zavajajoča, je dejal predsednik in dodal, da bo čez pol leta bistveno slabša. Zavedati se je treba, da mnoga podjetja v prihodnje velikih povišanj cen energentov ne bodo mogla prenesti v prodajne cene, kar bo negativno vplivalo na njihov konkurenčni položaj. Prav je, da se najprej poskrbi za ranljive skupine. Vendar, če bo gospodarstvo padlo, bo slej ko prej padlo vse ostalo. »Zahtevamo enakopraven položaj pri obravnavi s strani vlade,« je naglasil in dodal, »da gospodarstvo doslej ni dobilo nobenih zagotovil glede kontinuirane dobave zemeljskega plina, morebitnega znižanja enormnih cen ali pa možnosti kompenzacij ...« Od vlade pričakuje, da težave v gospodarstvu obravnava z razumevanjem in del prejetih dajatev nameni gospodarstvu. Ponovno je izpostavil, da je Evropa energetsko intenzivno industrijo postavila kot temelj ostalim industrijam, kot »bazičen portfelj za proizvodnjo ostalih materialov in tehnologij«.

Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je pojasnil, da je današnje srečanje nekakšno nadaljevanje srečanja s preteklega petka, ko so se predstavniki devetih, predvsem industrijskih podjetij, sestali z državnima sekretarjema na MGRT in MzI.

Po besedah Danijela Levičarja, predsednika Strateškega sveta GZS za energetski prehod, podpredsednika GZS in poslovnega direktorja GEN, je zanesljivost oskrbe z električno energijo pogojena z delovanjem treh stebrov – proizvodnjo, omrežji in trgi. V EU imamo enoten trg, katerega del je tudi Slovenija, pri čemer je slovenski trg pomemben predvsem s stališča prenosa električne energije. Naša država je sicer pri električni energiji v 10 do 20 odstotkih uvozno odvisna. Zaradi slabe hidrologije je ta odvisnost danes celo nekoliko večja. Pojasnil je, da danes visoka cena zemeljskega plina v plinskih elektrarnah določa tržno ceno električne energije. Zaradi suše in tekoče zagotavljanje zadostnih količin morajo tudi proizvajalci električne energije kupovati drago električno energijo, ki je izjemno visoka (400 evrov/Mwh). »Energetski trgi delujejo v normalnih razmerah. Danes pa nismo v normalnih razmerah. Nizka cena električne energije v zadnjih 20 letih je tudi posledica izkrivljenega trga. Danes je očitno, da trg ni zaščitil odjemalcev in je potreben prenove,« je sklenil.  Član UO GZS Marjan Eberlinc, ki je tudi predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS), je poudaril, da ob visoki, okoli 80-90-odstotni napolnjenosti plinskih skladišč pred sezono 2022/2023, ob povečanem sodelovanju držav članic EU in povečani zmogljivosti povezav v smeri iz zahoda na vzhod, ob dodatni zmogljivosti bodisi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) bodisi drugih virov in ob primernem odzivu, kot ga predlaga Bruselj (za 15 % nižje povpraševanje), v primeru prekinitve ruskih dobav ne bodo potrebne dodatne omejitve povpraševanja v plinskem letu 2022/2023. »Obenem bo doseženo boljše izhodiščno stanje skladišč za naslednje plinsko leto 2023/2024,« ocenjuje Eberlinc.  Članom UO GZS so se na seji pridružili tudi nekateri drugi člani Energetske zbornice Slovenije (EZS). Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri EZS mag. Sebastijan Roudi, sicer direktor ECE, je tako povedal, da industrija upa na pomoč države, kar pa obenem pomeni, da podjetja ne zakupujejo energije. Tako je lani ob tem času električno energijo za naslednje leto zakupilo 40 % večjih odjemalcev, letos zgolj 28 %. Svetuje, da se podjetja ne odločajo za dolgoročne zakupe po fiksnih cenah. Obenem se soočajo z izjemno visoko porabo, kljub temu da so podjetja trdila, da tako visokih cen ne bodo prenesla.

Vanja Lombar, glavna direktorica Geoplina, je izpostavila, da kljub delnim redukcijam dobav zemeljskega plina iz Ruske federacije, ki so posledica vzdrževalnih del na plinovodu Severni tok 1, Geoplin svojim odjemalcem zagotavlja nemoteno dobavo zemeljskega plina iz razpršenih dobavnih virov in poti ter posledično omogoča njihovo kontinuirano poslovanje. Ruski plin v Slovenijo v glavni meri priteka po drugih poteh in ni neposredno odvisen od plinovoda Severni tok 1. »Poudarjamo, da na podlagi poročil z evropskih trgov zemeljskega plina lahko predvidevamo, da bomo v družbi Geoplin z današnjega gledišča lahko zagotavljali potrebne količine za nemoteno dobavo zemeljskega plina našim odjemalcem tudi v prihodnje.« Ob tem pospešeno izvajajo aktivnosti v povezavi z nadaljnjo diverzifikacijo nabavnih virov. Če bi prišlo do nadaljnjih motenj v oskrbi, povzročenih z ruske strani, bodo izpade količin v danih razmerah še naprej ustrezno nadomeščali.

Na petkovem sestanku so nekatera podjetja opozorila na težave pri transportu. Vojna v Ukrajini je preusmerila transportne tokove, kar se odraža tako v Luki Koper kot na slovenskih železnicah in cestah. Primanjkuje železniških transportnih kapacitet. Nakazuje se tudi nujnost, da država po potrebi omeji izvoz strateško pomembnih surovin in storitev. »Če medsektorska povezljivost ne bo zagotovljena, bo povzročila padanje domin v gospodarstvu, kar bo posledično vodilo do ustavitve proizvodnih procesov. To bo scenarij covid 5.0.,« je dejal Tibor Šimonka, predsednik GZS.

»Povpraševanje po logističnih storitvah presega ponudbo tako po zmožnostih prevoznikov kot kapacitetah železniškega prometa. Izvedba aktualnih infrastrukturnih projektov pomeni kratkoročno manjšo pretočnost,« pravi Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic. Cene železniških prevozov se bodo povečale zaradi višje cene električne energije, cene logistike so do konca marca 2023 še nižje, zatem bodo porasle. Prioriteta je nemoteno obratovanje domačega gospodarstva, za kar so na voljo določeni ukrepi. 30 % cene železniškega prevoza predstavlja cena električne energije, je še dodal.

Predstavniki posameznih dejavnosti so si bili enotni, da mora vlada ukrepati hitro, agilno in kratkoročno, saj je situacija izjemno resna. Živilska industrija je po besedah predsednika GZS - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Janeza Rebca (Skupina Pivka Delamaris) pod ogromnim pritiskom, tako zaradi cene energentov in surovin kot velike zaskrbljenosti zaradi dobavljivosti plina. Ravno zemeljski plin je v tej dejavnosti ključni energent. Opozoril je na izredne težave z logistiko in na zapletenost zakonodaje. Računa s subvencijo za prehod na druge energetske vire. »Če se ne bodo naredili rezervni scenariji, smo lahko jutri tudi brez hrane,« je dejal. Andrej Božič, predsednik GZS – Zbornice osrednjeslovenske regije, je izrazil pričakovanje, da bo slovenska politika na evropski ravni zaščitila interese slovenskega gospodarstva. Predsednik GZS - Združenja kemijske industrije Denis Jahič (Aquafil) je potrdil, da je tudi kemijska industrija zelo zaskrbljena. »Nalijmo si čistega vina. Alternativnih virov ni letos, verjetno jih tudi celo naslednje leto ne bo … Hitrega prehoda ni. Smo življenjsko odvisni od ruskega plina,« je bil jasen in pozval odločevalce, da »naredijo vse, da zemeljski plin bo.« Marko Drobnič, predsednik GZS - Združenja kovinskih materialov in nekovin (Talum), se je strinjal, da tudi v proizvodnji materialov in nekovin prehod na druge energente na kratek rok ni mogoč. Razmere je ponazoril s primerom: Od oktobra 2021 so izgubili 1 mio ton proizvodnje aluminija v Evropi, izven Evrope se je ta proizvodnja povečala. Moramo hitro, agilno, kratkoročno reagirati. Situacija je izredno resna.

Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je spregovorila o ukrepih, ki jih gospodarstvo pričakuje in potrebuje za zagotovitev nemotenega delovanja. Pri tem se je najprej navezala na skupna stališča industrijskih združenj / zbornic (navedena so na koncu sporočila). Posebej pa je predstavila predloge ukrepov, ki jih je GZS že od vsega začetka komunicirala s pristojnima ministroma ter v okviru delovne skupine. Tako je izpostavila nujnost uveljavitve sheme EU - začasnega okviru za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji v Rusiji proti Ukrajini. Poudarila je, da je GZS že pripravila predlog sheme pomoči, ki bi bila v veljavi od 1. februarja do  31. decembra 2022, z njo pa bi naslovili okoli 5.000 podjetij z okvirno pomočjo 30 mio. evrov. »Pričakujemo enakopravno obravnavo celotnega gospodarstva in gospodinjstev/prebivalstva pri oskrbi z energenti in pri cenah le-teh«, je naglasila. Dotaknila se je tudi nujnosti sprejetja Uredbe za povračilo indirektnih emisij, likvidnostne pomoči prek ugodnih kreditov SID in SPS ter ukrepov za ohranitev delovnih mest (čakanje na delo, skrajšani delovni čas). »Posebej izpostavljam, da morajo biti razpisi za trajnostni prehod (drugi alternativni viri) oblikovani v kombinaciji z interventno zakonodajo za zagotovitev dovoljenj,« je še dodala.

Minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer je pomiril, da vlada ne pozablja na gospodarstvo. Evropa lahko le s koordinacijo reši vse izzive. Pogledi so usmerjeni že v zimo 2023/2024. V enem mesecu ne moremo sprejemati ukrepov, ki jih je denimo nemška vlada sprejemala zadnje pol leta, je še dodal, napovedal pa tudi ustanovitev krizne skupine na področju logistike. Po besedah ministra ni realne nevarnosti, da bi zemeljskega plina zmanjkalo.

Državni sekretar na MGRT mag. Dejan Židan pravi, da posamezne delovne skupine delujejo ter da so številni ukrepi pripravljeni. Opozoril je, da plinohramov v Sloveniji nimamo, kar bo težava, če evropskega okvira ne bo. Na ministrstvu sicer pospešeno pripravljajo razpise, da bi preprečili recesijo. Napovedal je dodatnih 260 mio evrov subvencij, več sredstev bo na voljo tudi na SPS in SID banki.

Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je ob koncu povzel sklepe današnje seje UO GZS.
Video izjave po današnji izredni seji UO GZS
Lahko jih vgradite v svojo spletno stran oziroma objavite kot povezavo.

Skupna stališča GZS - industrijskih združenj/zbornic glede energetske oskrbeNujni so ukrepi za reguliranje cen energentov, zlasti električne energije in plina tudi za industrijo.Obstoječe in bodoče sankcije EU morajo biti oblikovane tako, da ne povzročajo škode evropskemu gospodarstvu.Vsi ukrepi, ki bodo sprejeti, morajo upoštevati gospodarstvo in znotraj tega industrijo kot enega ključnih stebrov za delovanje države.Zahtevamo enakopravno obravnavo gospodarstva in gospodinjstev/prebivalstva pri oskrbi z energenti in pri cenah le-teh.Potrebna je vzpostavitev interdisciplinarne skupine za gospodarstvo in gospodinjstva.Pričakujemo aktivnosti politike v smeri zagotavljanja nemotene preskrbe z energenti in tudi v primeru pomanjkanja nasprotujemo ustavljanju industrije, saj bo to imelo hude posledice za celotno družbo.Stališča industrije je potrebno podpreti s primeri, da bo država bolje razumela dejansko situacijo ter s hitrimi in učinkovitimi ukrepi podprla industrijo.Predelovalne dejavnosti in podjetja znotraj njih so odvisne druga od druge, zato so v tej luči vse kritične in nobena ne sme biti puščena zadaj ali v primeru pomanjkanja energentov ustavljene.Za industrijo ni možen hipen prehod na obnovljive vire in nove tehnologije. Potreben je čas, da se zagotovi dovolj virov le-teh in tehnična oprema, potrebna za njihovo delovanje.Industrija je vitalnega pomena za delovanje družbe in pri hitri energetski transformaciji potrebuje vsestransko podporo s sredstvi, hitro izdajo okoljskih in podobnih dovoljenj, razpoložljivostjo obnovljivih virov, ustrezno energetsko infrastrukturo, ter s tem, da se podjetij ne ustavlja, saj bi to ogrozilo celotno družbo.

PR: GZS