Kot govorca sta sodelovala na večih panelih o prihodnosti gospodarstva in turizma ter opravila več bilateralnih srečanj z namenom krepitve gospodarskega sodelovanja med državami. Minister kot odgovor na ključne trenutne izzive, kot so energetska draginja, pomanjkanje nekaterih energentov in surovin ter posledično visoka inflacija, vidi v usklajenem sodelovanju EU in držav članic. Za slovensko gospodarstvo pa je izpostavil tudi nujnost pospešitve rasti produktivnosti in zelenega in digitalnega preboja gospodarstva.

»Blejski strateški forum je eden najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov Slovenije, ki ponovno obravnava pomembne teme, ki krojijo usodo tudi gospodarstva in turizma. Obenem pa je BSF tudi odlična priložnost za krepitev prijateljskih vezi in gospodarske diplomacije med državami,« je povedal minister Matjaž Han.

»Slovenijo, in ostale evropske države, spremljajo skupni gospodarski izzivi: motene dobavne poti surovin, visoke cene in vprašljiva dobava energentov in hrane, demografske spremembe in pomanjkanje delovne sile ter podnebna kriza povzročajo previsoko inflacijo,« je ob nagovoru na panelu o gospodarskih izgledih pred jesenjo povedal minister Han ter dodal: »Za premagovanje izzivov morajo države in Evropska unija sodelovati, da bomo dosegali skupne rešitve. V Sloveniji moramo pospešiti rast produktivnosti in zelenega in digitalnega prehoda gospodarstva. Zato bomo povečali vlaganja v raziskovanje, razvoj in inovacije, izboljšali gospodarsko in podjetniško okolje, intenzivirali digitalno in zeleno preobrazbo gospodarstva ter okrepili vlaganja v znanje in vseživljenjsko učenje. Naš skupen cilj pa mora biti jasen: skladen trajnostni razvoj vseh regij Slovenije in blaginja celotnega prebivalstva.«

V znamenju gospodarske diplomacije se je minister Han bilateralno srečal z madžarskim ministrom za zunanje zadeve in trgovino Petrom Szijjártó in avstralskim veleposlanikom Richardom Sadleirjem ter se zavzel za krepitev gospodarskih vezi med državama.

Na turističnem panelu z naslovom »Nestabilnost kot edina stalnica« je minister Han izpostavil, da se turistični sektor še ni povsem opomogel zaradi zdravstvene krize po pandemiji, pri čemer se že sooča z novimi izzivi: »Tako kot mednarodni turizem je tudi slovenski turizem pred izzivi, ki jih predstavljajo ponovno širjenje koronavirusa, vojna in geopolitične spremembe ter podnebno-energetska kriza, ki posledično višajo tudi stroške življenja ljudi. Odgovor na izzive turizma je lahko samo v sodelovanju in skupnem delovanju med nacionalni državami, Evropsko komisijo in celotno mednarodno skupnostjo. Slovenija bo sledila ciljem, ki ima opredeljene tudi v strategiji razvoja turizma za naslednjih sedem let. To je zelen, trajnostni turizem z nizkim ogljičnim odtisom, kjer si bomo prizadevali za ustvarjanje dodane vrednosti za vse deležnike: goste, turistična podjetja, zaposlene in lokalno okolje.«

Turizem je za Slovenijo izjemnega gospodarskega pomena, saj predstavlja kar 10 odstotkov k bruto domačemu proizvodi. Zato se je minister Han na BSF sestal z generalno direktorico Svetovne turistične organizacije Zorico Urošević in direktorico regijskega oddelka za Evropo Svetovne turistične organizacije Allesandro Priante, s katerima je spregovoril o aktualnih izzivih turističnega sektorja.

Državni sekretar Matevž Frangež je med drugim sodeloval tudi na jutranjem srečanju v organizaciji predstavništva ameriške gospodarske zbornice AmCham, kje so se sogovorniki osredotočili na okoljska, družbena in upravljalska načela (angl. »environmental, social and governance factors« oz. ESG), ki usmerjajo predvsem podjetja v družbeno odgovorno in trajnostnejše upravljanje v širšem pomenu.
Frangež je ob tem izpostavil, da imajo »mlajše generacije nove vrednote in vidijo negativne posledice dosedanjega upravljanja gospodarstva, javnih ter družbenih zadev. Zato zahtevajo spremembe dosedanjega načina upravljanja sveta. Pri tem je ESG je del novega sistema trajnostnega upravljanja tako gospodarstva in družbenih, okoljskih aktualnih izzivov. Je sistem merjenja napredka do boljšega sveta.« Poudaril je, da bo za uveljavitev teh novih kriterijev odgovornejšega upravljanja v podjetjih potreben prehoden čas: »Sedanja energetska kriza bil morala spodbuditi samo še hitrejši prehod na trajnostnejša načela upravljanja (na primer na alternativne trajnostne vire energije). Vloga držav je opolnomočiti podjetja in jim aktivno pomagati pri preusmeritvi v izpolnjevanje novih trajnostnih ESG kriterijev. Država zato že pri javnih razpisih za dodelitev različnih vrst finančnih pomoči upošteva ESG kriterije in spodbuja podjetja pri preobrazbi v zelene tehnologije, kot je na primer krožno gospodarstvo. Pri tem pa je pomembno tudi ozaveščanje in spodbujanje.«

PR: MGRT