Ljubljana, 5. julij 2022 – Vodstvi GZS in okoljskega ministrstva sta na današnjem srečanju na GZS razpravljali o okoljskih izzivih v gospodarstvu in okoljski zakonodaji. Dogovorili sta se za redna srečanja, posebej pa izpostavili pomen konstruktivnega dialoga kot edinega zagotovila za oblikovanje najprimernejših okoljskih rešitev.

Tibor Šimonka, predsednik GZS, je uvodoma izrazil željo Gospodarske zbornice Slovenije biti partner ministrstvu, »ker imamo vsi na dolgi rok skupen interes – ustvariti čim boljše okolje za nas in tudi za naše zanamce«. Meni, da med gospodarstvom, ki ga kot domicilno ministrstvo pokriva MGRT, in okoljem, ki ga predstavlja MOP, zaradi medsebojne povezanosti ni mogoče postaviti ločnice.

Za ministrstvo za okolje in prostor je prioriteta dolgoročno preživetje na ravni Slovenije in globalno. Veliko predpisov s področja gre v to smer, dotika pa se tudi gospodarstva, je dejal minister za okolje in prostor Uroš Brežan. »Dobre rešitve za okolje in družbo moramo poiskati v sodelovanju z nevladnim sektorjem, občinami in gospodarstvom,« se je strinjal. Zbornico vidi kot partnerja in obljubil je, da bodo na ministrstvu vedno skušali iskati najboljšo rešitev. Predlagal je redna usklajevanja, tako na najvišjem kot tudi operativnem nivoju.

Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je izpostavil, da ima GZS vsakodnevne neposredne stike s podjetji, kar omogoča informacije iz prve roke, ki so lahko koristne tudi ministrstvu pri pripravi zakonskih rešitev. »Poskušamo biti glas podjetij do odločevalcev, hkrati pa tisti, ki naša podjetja izobražujemo, učimo in usmerjamo.« Dotaknil se je v drugi polovici junija narejene ankete med podjetji glede visokih cen energentov in surovin. Ta je pokazala, da so podjetja ob nespremenjeni proizvodnji sposobna zmanjšati porabo zemeljskega plina zgolj za 10 odstotkov. Več kot četrtina podjetij vidi svojo proizvodnjo celo resno ogroženo. Cantarutti je pozdravil predlog rednih sestankov. Ob koncu je dejal, da se moramo v Sloveniji »konsenzualno odločiti, da socialno-tržna ekonomija ni dovolj, ampak je potrebno dodati tudi zeleno komponento. Gre za nov tip ekonomije, ki že v nazivu izpostavlja zeleni prehod. To ni izbire, ampak gre za nujo.« Ministrstvu je pri tem ponudil podporo GZS.

Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je med ključnimi temami najprej izpostavila Zakon o varstvu okolja, ki »bi moral biti kot biblija za zeleni prehod, je pa dejansko cokla za vsak razvoj.« Poleg tega je navedla problematiko povračil indirektnih emisij, kjer še vedno ni sprejeta izvedbena uredba, ki bi izenačila konkurenčne pogoje slovenskih podjetij s podjetji v drugih državah. Dotaknila se je področja monitoringa odpadnih voda, pa tudi okoljevarstvenih dovoljenj. Napovedala je, da bo te teme naslovil tudi strateški svet GZS za okolje na svoji naslednji seji.

Predstavniki ministrstva so na sestanku predstavili ključne vsebine, ki jim nameravajo v prihodnjem obdobju nameniti posebno pozornost.

PR: GZS