Državni proračun je po preliminarnih podatkih leta 2022 zabeležil približno 12,3 milijarde evrov prihodkov, kar je slabih 1,2 milijarde evrov oziroma 10,5 odstotka več kot leta 2021.

Odhodki so dosegli okoli 13,7 milijarde evrov in so bili za 544 milijonov evrov ali 3,8 odstotka nižji kot leto prej, primanjkljaj državnega proračuna pa je znašal nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov.

Lanski proračunski prihodki so dosegli 98,4 odstotka prihodkov, ki smo jih načrtovali v rebalansu proračuna, odhodki pa so dosegli 94 odstotkov načrtovanih z rebalansom. Nižji odhodki od načrtovanih in s tem tudi nižji doseženi primanjkljaj (v rebalansu je bil ocenjen na približno 2 milijardi evrov) so predvsem posledica nižjih izdatkov, rezerviranih za ukrepe, povezane s covidom-19 in energetsko krizo, in nekaj nižjih izdatkov za investicije od načrtov.

Leta 2021 je proračunski primanjkljaj znašal nekaj manj kot 3,1 milijarde evrov.

Prilivi od davčnih prihodkov so leta 2022 dosegli nekaj manj kot 10,4 milijarde evrov, kar je 12,3 odstotka ali dobrih 1,1 milijarde evrov več kot leto prej.

Prihodki od davka na dodano vrednost so lani znašali preko 4,7 milijarde evrov in so bili za 11,7 odstotka višji kot leto prej. Do te rasti je prišlo zaradi zaustavitve gospodarske aktivnosti in potrošnje v času epidemije covida-19 ter posledičnega učinka sprostitve zadržane potrošnje v lanskem letu, pa tudi inflacije.

Prilivi od dohodnine so se lani zvišali za 4,3 odstotka na nekaj manj kot 1,6 milijarde evrov. Povišanje v primerjavi z letom 2021 je posledica višje stopnje zaposlenosti, napredovanj in dogovora o plačah v javnem sektorju ter rasti plač v zasebnem sektorju. Da rast prihodkov iz tega naslova ni višja, je posledica sprejetja dohodninske reforme, ki je vstopila v veljavo aprila lani. Uveljavitev dohodninske reforme bo imela posledično negativni vpliv na prihodke iz naslova dohodnine v letu 2023, saj bo zaradi višjih akontacij v začetku leta 2022 več vračil dohodnine pri letni odmeri.

Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so lani glede na leto 2021 narasli za 38,5 odstotka na dobrih 1,5 milijarde evrov in so najvišji v zgodovini. Rast je odsev visokega poračuna za leto 2021 zaradi boljšega poslovanja podjetij v tem letu in posledično višjih lanskih mesečnih akontacij.

Prihodki od trošarin so lani znašali dobrih 1,4 milijarde evrov in so bili za 1,6 odstotka nižji kot leto prej. Upad trošarin od energentov je med drugim posledica nižjih trošarin na pogonska goriva, ki so se znižala na minimalno raven, določeno z EU direktivo. Pri pobranih trošarinah na tobak in alkohol smo zabeležili rast. 

Nedavčni prihodki so lani znašali 772 milijonov evrov oziroma 5,5 odstotka manj kot leto prej, iz Evropske unije pa smo prejeli 957 milijonov evrov, kar je 10 milijonov evrov več kot leto prej.

Za transfere posameznikom in gospodinjstvom smo lani namenili nekaj manj kot 2 milijardi evrov oziroma 22,4 odstotka manj kot leto prej. Padec je predvsem posledica nižjih transferov za zagotavljanje socialne varnosti (leta 2021 so bili višji zaradi ukrepov, povezanih s covidom-19) in nižjih transferov brezposelnim, medtem ko so se družinski prejemki in starševska nadomestila na račun draginjskega dodatka za otroke zvišali.

Za investicije je državni proračun lani namenil skoraj 1,7 milijarde evrov, kar je 34,8 odstotka več kot leto prej in največ v zgodovini. Največji delež teh izdatkov v višini 903 milijone evrov smo namenili nakupu in gradnji osnovnih sredstev. Med investicijskim transferi izstopajo sredstva za občine, ki smo jim namenili 262 milijonov evrov in so v večjem delu namenjena investicijam v osnovnem šolstvu in vrtcem.

Za stroške dela ožje državne uprave smo lani namenili preko 1,5 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka manj kot leto prej. To je v večji meri posledica nižjih dodatkov za delo v posebnih pogojih in tveganih razmerah kot v času covida-19.

Za obresti smo lani plačali 655 milijonov evrov, kar je 72 milijonov evrov manj kot leto prej in je posledica rekordno nizkih obrestnih mer na kapitalskih trgih.

Subvencije so lani dosegle približno 642 milijonov evrov, kar je 21,2 odstotka manj kot leto prej, predvsem na račun nižjih izdatkov za ukrepe, povezane s covidom-19.

V Računu finančnih terjatev in naložb sta bila v letu 2022 realizirana 902 milijona evrov izdatkov, kar je 593,6 milijona evrov več kot v letu 2021. Povečanje se nanaša predvsem na povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb v javnih podjetjih in družbah, ki so v lasti države.
 

VIR: GZS