Mednarodna noč netopirjev (MNN) poteka vsako leto zadnji konec tedna v avgustu že od leta 1997. Pri letošnjem, 26. in 27. avgusta, sodeluje že več kot 30 držav.

MNN ozavešča javnost o biologiji, pomenu in varstvu netopirjev ter njihovih habitatov preko različnih aktivnosti, kot so predavanja, razstave in vodeni sprehodi s poslušanjem ter opazovanjem netopirjev. Netopirjev je na svetu več kot 1400 vrst in so za glodavci po vrstni pestrosti najbolj pestra skupina sesalcev. So tudi edina vrsta letečih sesalcev. V Evropi živi preko 40 vrst, v Sloveniji pa trenutno 30.  Netopirji imajo pomembno vlogo v vseh ekosistemih, mnogi so žužkojedi in ob prehranjevanju pojedo tudi vrste žuželk, ki so škodljivci na poljščinah ali drugih nasadih, so pomembni rastlinski opraševalci in imajo pomembno vlogo pri obnavljanju tropskih gozdov.

V Sloveniji dogodke  ob Mednarodni noči netopirjev, organizira in koordinira Slovensko društvo za preučevanje in varstvo netopirjev. Dogodki potekajo do  15. 9. 2023.

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) v letošnjem letu izvedlo tehnične ukrepe v prvih 12 (od 50 načrtovanih) cerkvah – stavbah kulturne dediščine (video - za boljše sobivanje z netopirji opravljena dela v 12 cerkvah), in sicer v sedmih cerkvah župnije Cerkno in petih v župniji Vrhnika.

Temeljni namen ukrepov je zmanjšanje obremenjenosti objektov z netopirskim iztrebkom - gvanom. V teh stavbah so namreč prisotne večinoma porodniške skupine malih podkovnjakov, v eni pa tudi navadnih netopirjev. V slednji se združi tudi do 500 brejih samic, ki se jim po skotu pridružijo še mladiči.

Na podlagi predhodnih pregledov izbranih objektov sakralne kulturne dediščine, v katerih so zatočišča netopirjev, so na Centru za kartografijo favne in flore pripravili pregled potrebnih del v sodelovanju z upravljalci objektov. Med drugim so nameščali podeste, zaščite za pogonske mehanizme, zaščite za lestence, lopute, mreže v okvirjih za oddelitev prostora, polkna za preprečevanje preletov golobov, bodice proti pristajanju golobov. Namestili so tudi označbe preletnih odprtin. Tako je jasno označeno, katere odprtine so pomembne za prelet netopirjev in morajo ostati odprte. Vsi materiali in uporabljeni premazi so v skladu s strokovnimi usmeritvami, neškodljivi in nemoteči za netopirje. Predvsem pa je bil namen, da se vzdrževalcem cerkva močno zmanjša dodatno delo, ki ga včasih zahteva odstranjevanje netopirskih iztrebkov.

Netopirji so zvesti prebivalci stavb kulturne dediščine tako pri nas kot drugod po Evropi. Netopirji v stavbah kotijo, prezimujejo in se parijo. V zadnjih 20 letih je Center za kartografijo favne in flore (CKFF) pregledal prek 1710 stavb kulturne dediščine. Netopirje so našli v 82 %, v 37 % stavb pa so potrdili skoraj 780 porodniških skupin različni vrst. V stavbah kulturne dediščine so našli najmanj 23 od 30 v Sloveniji živečih vrst netopirjev, kar pomeni, da te stavbe vsaj občasno gostijo nad 77 % vseh vrst te skupine sesalcev, ali nad 20 % vseh slovenskih domorodnih vrst sesalcev. Mnoga stavbna kotišča netopirjev so zelo ogrožena, zato smo v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji z izdajo publikacije Netopirji v stavbah kulturne dediščine želeli spodbuditi občudovanje in ohranjanje teh zgodovinskih stavb z zatočišči netopirjev, ne le kot kulturno izročilo, temveč tudi kot naravno vrednoto.

Netopirji so ena bolj najbolj ogroženih živalskih skupin tako v Sloveniji, kot tudi v Evropi in v svetu. Netopirje najpogosteje ogroža človek s svojim poseganjem v prostor, na primer: z uničevanjem netopirskih zatočišč z obnovami stavb, preprečevanjem dostopa v stavbe z zamreženjem odprtin; z nepravilno postavitvijo rešetk na jamskih vhodih in vznemirjanjem na zatočiščih (jamski turizem); z osvetljevanjem preletalnih odprtin na zatočiščih in splošno svetlobnim onesnaževanjem; z uničevanjem in drobljenjem gozdov ali spremembami v gospodarjenju z gozdovi (odstranjevanje starih dreves z dupli, uničevanje prehranjevalnega prostora); s pretirano uporaba pesticidov na kmetijskih površinah.

Na mednarodni ravni MNN koordinira sekretariat Sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi (angleško Agreement on the Conservationof Populations of European Bats-EUROBATS). Slovenija se je obeležitvi prvič pridružila leta 1999 in od takrat Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) v sodelovanju z mnogimi drugimi organizacijami vsakoletno organizira različne aktivnosti. Aktivnosti so predstavljene na spletni strani Slovenskega društva za preučevanje in varstvo netopirjev. Sporazum o varstvu netopirjev v Evropi (EUROBATS) je bil leta 1991 vzpostavljen v okviru  Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali. Slovenija je sporazum ratificirala oktobra 2003.

EUROBATS deluje v okviru Okoljski program Združenih narodov (UNEP)

Mednarodna nevladna organizacija BatLife Europe vsaki dve leti izvede glasovanje o netopirju leta, za leti 2022 in 2023 je to rjavi uhati netopir, za leti 2024 in 2025 pa bo razglasitev januarja prihodnje leto.

 

Več informacij:

VIR: MNVP