Pozdravljeni,
z navdušenjem predstavljamo rezultate obsežne regijske raziskave o medgeneracijskih razkorakih na delovnem mestu, ki jo je izvedla svetovalna družba MSS Puls pod vodstvom Martine Sokač Saraga. V okviru te raziskave smo tudi mi, ekipa Press Clipping, pomembno prispevali k distribuciji podatkov in rezultatov na slovenskem trgu, kar je omogočilo širšo dostopnost in razumevanje ugotovitev med lokalnimi delodajalci in zaposlenimi.

Raziskava o zadovoljstvu in motivaciji zaposlenih, ki jo je izvedla svetovalna družba MSS Puls pod vodstvom Martine Sokač Saraga, razkriva vedno večji medgeneracijski razkorak na delovnem mestu. Generacija Z, ki sedaj predstavlja približno 30 % svetovnega prebivalstva in bo kmalu prevladovala na trgu dela, ima povsem drugačna pričakovanja kot starejše generacije, kar predstavlja izziv za delodajalce.

Glavne ugotovitve raziskave

1. Medgeneracijski razkorak
Generacija Z, rojena med leti 1997 in 2012, ima drugačen način razmišljanja, dela in odnos do delodajalcev v primerjavi s prejšnjimi generacijami. Ta generacija zdaj predstavlja velik del delovne sile, in pričakuje se, da bo kmalu številčnejša od generacije "Baby boomerjev", rojenih med 1945 in 1964. Njihov vstop na trg dela prinaša nove izzive za delodajalce, ki se morajo prilagoditi njihovim pričakovanjem.

2. Fleksibilnost in plača
Raziskava je ugotovila, da je za generacijo Z enako pomembna fleksibilnost pri delu kot višina plače, vendar pa omogočanje takšne fleksibilnosti za delodajalce predstavlja izziv. Primeri podjetij kažejo, da je težko vzpostaviti sistem, ki bi ustrezal zahtevam po fleksibilnosti. Na primer, nekatera podjetja so uvedla fiksne ure dela, kjer vsi zaposleni delajo od 10. do 14. ure, preostali del delovnika pa lahko opravijo kadar koli.

3. Razlike med državami
Raziskava je bila izvedena med 2000 zaposlenimi v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni v Sloveniji najbolj zadovoljni z možnostjo dela na daljavo, sledijo jim zaposleni v Srbiji, medtem ko Hrvaška zaostaja. Čeprav ima 70 % anketirancev možnost dela od doma, se ta možnost v praksi ne izkorišča dovolj.


4. Motivacija in zadovoljstvo
Motivacija zaposlenih je odvisna od številnih dejavnikov, ne le od denarja. Vsak uspešen menedžer bi moral vedeti, kaj motivira njegove zaposlene. Ker se medgeneracijski razkorak poglablja, je upravljanje timov postalo zahtevnejše. Ugotovljeno je bilo, da enake motivacijske politike niso primerne za vse generacije. Podjetja, kjer prevladuje generacija Z, iščejo ustrezne delovne politike, ki bi ustrezale njihovim potrebam. 

5. Pomen komunikacije
Zaposleni so izrazili veliko razumevanje za izzive, skaterimi se soočajo njihovi delodajalci, in izpostavili pomen dobre komunikacije. Večina zaposlenih je dejala, da bi izboljšala komunikacijo, sistem nagrajevanja, plače in večjo avtonomijo ter se izogibala mikroupravljanju. Boljša komunikacija je bila poudarjena kot ključna, saj je osnova za uspešno sodelovanje.

6. Wellbeing zaposlenih
Raziskava je pokazala, da je wellbeing zaposlenih pomemben dejavnik zadovoljstva na delovnem mestu. Podpora psihoterapevta na delovnem mestu je bila izpostavljena kot ključna za dobro počutje zaposlenih, še posebej po pandemiji COVID-19, ko so se duševne bolezni povečale za 30 %. V Sloveniji imajo nekatere firme že direktorje za srečo (ang. chief happiness officer - CHO), ki skrbijo za dobro počutje zaposlenih, kar pozitivno vpliva na njihovo produktivnost. 

7. Priznanje za delo
Priznanje za dobro opravljeno delo je pomembno za vse generacije, vendar vsaka generacija ceni različne oblike priznanja. Starejše generacije cenijo ustna priznanja, mlajše generacije pa raje vidijo pohvale v obliki višjih plač ali večje fleksibilnosti. Generacija X, rojena med 1965 in 1980, pogosto ceni možnost učenja in razvoja, saj želijo ostati samostojni pri opravljanju svojega dela.

8. Priporočila za delodajalce
Rezultati raziskave ponujajo vpogled v svetovnonazorske razlike med zaposlenimi, ki so heterogena skupina. Delodajalci lahko izboljšajo produktivnost z upoštevanjem individualnih potreb zaposlenih in z zagotavljanjem dobre komunikacije. Zaposlenim je treba priznati njihov prispevek in jih obravnavati kot ključne sodelavce, saj to povečuje njihovo motivacijo in zadovoljstvo.   Raziskava MSS Puls poudarja pomen razumevanja in prilagajanja različnim generacijam na delovnem mestu. Dobro počutje, fleksibilnost, priznavanje prispevka in dobra komunikacija so ključni za zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. Delodajalci imajo veliko priložnost za izboljšanje delovnega okolja z več človeškega kot finančnega vložka, kar bo koristilo tako zaposlenim kot tudi podjetjem. 

VIR: Press Clipping