Avtor:

Avtor fotografij:

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije je pripravilo poročilo, ki preučuje potencialni vpliv proizvodnje in namestitve toplotnih črpalk v velikem obsegu.

Ogrevanje stavb predstavlja skoraj 40 odstotkov končne porabe energije in 36 odstotkov z energijo povezanih emisij toplogrednih plinov v EU. V okviru teh predstavljajo stanovanjske stavbe približno dve tretjini končne porabe energije in približno 70 odstotkov emisij toplogrednih plinov. Ni čudno, da sta varčevanje z energijo in zmanjšanje emisij v tem sektorju visoko na podnebni agendi.

Toplotne črpalke oddajajo manj toplogrednih plinov in nudijo večjo učinkovitost kot tradicionalni kotli, ki delujejo na plin ali kurilno olje, kar običajno zmanjša račune za ogrevanje. 

Poročilo ugotavlja, da čeprav obstajajo ovire, na splošno prehod s kotlov na fosilna goriva na toplotne črpalke, ki jih poganja elektrika, ne bo le bolj zdrav za planet, ampak bo okrepil energetsko varnost EU in nižje stroške za ogrevanje. Potreba po hitrem uveljavljanju toplotnih črpalk za ogrevanje stanovanj bo zahtevala nabor usposobljenih inštalaterjev in tehnikov, kar predstavlja priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest in hkrati izziv zagotovitve zadostnega števila usposobljenih strokovnjakov.

Evropsko združenje za toplotne črpalke ocenjuje, da bo do leta 2030 potrebnih 500 tisoč dodatnih kvalificiranih delavcev, medtem ko Evropska industrija ogrevanja ocenjuje, da bo potrebnih 750 tisoč novih delovnih mest.

Cilj EU je zmanjšati uporabo fosilnih goriv in svojo odvisnost od ruske oskrbe z nafto pred letom 2030 v skladu z akcijskim načrtom REPowerEU. Osrednji del podnebnih politik EU, namenjenih doseganju tega cilja, je potreba po izboljšanju energetske učinkovitosti ogrevanja v stavbah glede na njihov visok delež pri porabi energije in emisijah toplogrednih plinov. Evropske stavbe so v mnogih primerih stare in neučinkovite: 40 odstotkov stavbnega fonda EU je bilo zgrajenih pred letom 1960 in 90 odstotkov pred letom 1990, torej pred izvajanjem zakonodaje EU o energetski učinkovitosti.

Leta 2021 so toplotne črpalke predstavljale 21,5-odstotni tržni delež vseh domačih individualnih ogrevalnih sistemov, ki se uporabljajo za sisteme ogrevanja prostorov, čeprav so bile neenakomerno porazdeljene po državah EU. Finska je imela 97-odstotni tržni delež, Nemčija in Nizozemska pa le 16 oziroma 13-odstotni tržni delež.

Analiza kaže, da bo dodatna obremenitev elektroenergetskih omrežij zaradi povečanega povpraševanja po električni energiji glede na mešanico proizvodnje električne energije in cene električne energije razmeroma zmerna in jo je mogoče dodatno ublažiti z integracijo pametnega krmiljenja.

Glede na to, da je v stanovanjskih stavbah v EU približno 68 milijonov plinskih in 18 milijonov oljnih kotlov, je hitra širitev toplotnih črpalk nujna, vendar predstavlja tudi izziv. Zamenjava 30 milijonov od skupno 86 milijonov stanovanjskih kotlov na fosilna goriva s toplotnimi črpalkami bi lahko končno porabo energije teh gospodinjstev zmanjšala za 36 odstotkov in njihove emisije CO2 za 28 odstotkov.

Ambiciozen cilj predstavlja tudi priložnost za evropsko industrijo toplotnih črpalk. Industrija je dobro uveljavljena in inovativna ter vodilna v svetu v več segmentih toplotnih črpalk. Vendar pa se pojavlja vprašanje, ali bo lahko zadovoljila povečanemu povpraševanju po toplotnih črpalkah. EU ima trenutno močan položaj na področju inovacij, vendar si je treba prizadevati za ohranitev te prednosti, zlasti ker se ustvarjanje vrednosti vse bolj seli k digitalizaciji in sistemski integraciji. Vse večja je tudi konkurenca, predvsem s Kitajske.

Dobavna veriga toplotnih črpalk v EU je še vedno ranljiva na nekaj področjih, vključno z veliko odvisnostjo od uvoženih kompresorjev in polprevodnikov. Primanjkuje tudi usposobljenih monterjev in serviserjev, ki bi ocenili vrsto namestitve in njeno izvedljivost, znatne začetne stroške pa bi si gospodinjstva z nizkimi dohodki težko privoščila. Poleg tega je treba kratkoročno doseči postopno opuščanje fluoriranih plinov, močnih toplogrednih plinov, ki se uporabljajo kot hladilna sredstva, da bi se izognili dodatnim neposrednim emisijam iz novo nameščenih toplotnih črpalk.
Toplotne črpalke se pojavljajo kot ključna rešitev za doseganje ciljev EU glede razogljičenja in neodvisnosti od ruskih fosilnih goriv do leta 2030, pa tudi za reševanje energetske revščine zaradi nižjih računov za energijo.

Da bi olajšala in pospešila uvedbo te tehnologije, Evropska komisija pripravlja akcijski načrt za toplotne črpalke, ki bo okrepil partnerstvo med Evropsko komisijo, državami EU in sektorjem. Akcijski načrt bo izboljšal komunikacijo z vsemi interesnimi skupinami in olajšal partnerstvo na področju uvajanja toplotnih črpalk. Poleg tega pa bo zagotovil tudi ugoden regulativni in politični okvir ter dostopno financiranje.

VIR: Naš Stik