Na pobudo slovenskega evropskega poslanca Matjaža Nemca iz vrst SD/S&D in v sodelovanju s krovnima organizacijama Slovencev v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svetom slovenskih organizacij (SSO) ter časnikoma Primorskim dnevnikom in Primorskimi novicami
Na pobudo slovenskega evropskega poslanca Matjaža Nemca iz vrst SD/S&D in v sodelovanju s krovnima organizacijama Slovencev v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svetom slovenskih organizacij (SSO) ter časnikoma Primorskim dnevnikom in Primorskimi novicami, je včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju potekal dogodek v spomin na pisatelja Borisa Pahorja ob prvi obletnici njegove smrti. Otvoritev razstave je pospremil pogovorni večer z razpravljavci, ki so znamenitega pisatelja poznali ter z njim imeli priložnost sodelovati.
»Naš evropski dom je z otvoritvijo razstave postal tudi dom gospoda Borisa Pahorja. Leto dni po njegovi smrti uresničujem svojo zavezo, da izjemnost življenja in dela gospoda Pahorja postavim v srčiko Evropske unije - Evropski parlament. Zgled pisatelja Pahorja, kako za čas najtežjih preizkušenj ne pasti, ne kloniti in se nikoli ne vdati brezupu, je številnim generacijam utrl neizbrisljivo pot, po kateri s ponosom hodimo danes in bomo s ponosom hodili tudi jutri, ob tem pa nikoli ne pozabili sporočil Borisa Pahorja,« je ob odprtju poudaril evropski poslanec in pobudnik razstave Matjaž Nemec.
Poleg slednjega so številne obiskovalce razstave, med temi evropsko poslanko in evropska poslanca iz Slovenije Ljudmilo Novak, dr. Milana Brgleza in Franca Bogoviča, komisarja Janeza Lenarčiča, veleposlanico Barbaro Sušnik, veleposlanika Iztoka Jarca ter ostale visoke goste iz evropskih institucij nagovorili še predstavniki soorganizatorjev razstave; predsednica SKGZ Ksenija Dobrila, predsednik SSO Walter Bandelj ter odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak.
Otvoritvi razstave je sledilo še pogovorno omizje z zgodovinarko dr. Marto Verginella, senatorko v Rimu dr. Tatjano Rojc, literarno zgodovinarko dr. Urško Perenič in filozofom dr. Evgenom Bavčarjem. Sogovorniki so predstavili Pahorjevo življenje, ki je bilo pospremljeno z mnogimi prelomnimi izkušnjami, med drugim sta fašistično nasilje ter življenje v taborišču močno vpeti v njegovo literarno ustvarjanje. Po besedah sodelujočih na pogovornem večeru je pisatelj Boris Pahor iz svoje bolečine osmislil boj za vrednote, katere tvorijo tudi jedro evropske ideje.
Pogovor je orisal pot pisateljeve mednarodne prepoznavnosti kot literata in enega najvidnejših pričevalcev fašističnega nasilja, gostje so preko srečanj s pisateljem predstavili njegovo neomajnost pri sporočanju naukov boleče preteklosti, ki jih po njihovem prepričanju moramo poznati, če si želimo svetlejše prihodnosti. Najbolj je bilo izpostavljeno njegovo literarno delo Nekropola, »v katerem je v slogu pričevanjskega in dokumentarnega realizma postavil spomenik vsem, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih,« je med drugim povedala dr. Urška Perenič, profesorica Univerze v Ljubljani ter znanstvena sodelavka Inštituta pri ZRC SAZU, kjer vodi raziskovalni projekt Književna republika Borisa Pahorja.
Ob robu razstave je evropski poslanec Matjaž Nemec še poudaril, da želi širši evropski publiki ponuditi možnost vpogleda v izjemno delo in življenje pisatelja Borisa Pahorja. »Slednji nam je s svojim zgledom trdoživosti, predvsem pa človekoljubnosti in velike ljubezni do življenja, navkljub trpkim izkušnjam, pustil dragoceno sporočilo o pomenu vrednot, ki tvorijo jedro evropske ideje še dandanes, morda bolj kot kadarkoli poprej.«
Na razstavi, ki bo v Evropskem parlamentu na ogledu do 2. junija 2023, je na ogled nabor poglavitnih Pahorjevih literarnih del, s poudarkom na romanu Nekropola. Prav tako razstava ponuja vpogled v pisateljev ustvarjalni prostor, razstavljeni so njegova delovna miza, tipkalni stroj ter znamenita čepica, očala in plašč. Na razstavi so na ogled tudi najvišja državna odlikovanja in druga priznanja, ki jih je pisatelj prejel od Slovenije, Italije, Francije in Avstrije ter drugih držav, leta 2014 pa je Borisa Pahorja Evropski parlament počastil s priznajem Državljan Evrope.
Posnetek pogovora si lahko ogledate tukaj.
VIR:Pisarna poslanca Evropskega parlamenta Matjaža Nemca (S&D)
»Naš evropski dom je z otvoritvijo razstave postal tudi dom gospoda Borisa Pahorja. Leto dni po njegovi smrti uresničujem svojo zavezo, da izjemnost življenja in dela gospoda Pahorja postavim v srčiko Evropske unije - Evropski parlament. Zgled pisatelja Pahorja, kako za čas najtežjih preizkušenj ne pasti, ne kloniti in se nikoli ne vdati brezupu, je številnim generacijam utrl neizbrisljivo pot, po kateri s ponosom hodimo danes in bomo s ponosom hodili tudi jutri, ob tem pa nikoli ne pozabili sporočil Borisa Pahorja,« je ob odprtju poudaril evropski poslanec in pobudnik razstave Matjaž Nemec.
Poleg slednjega so številne obiskovalce razstave, med temi evropsko poslanko in evropska poslanca iz Slovenije Ljudmilo Novak, dr. Milana Brgleza in Franca Bogoviča, komisarja Janeza Lenarčiča, veleposlanico Barbaro Sušnik, veleposlanika Iztoka Jarca ter ostale visoke goste iz evropskih institucij nagovorili še predstavniki soorganizatorjev razstave; predsednica SKGZ Ksenija Dobrila, predsednik SSO Walter Bandelj ter odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak.
Otvoritvi razstave je sledilo še pogovorno omizje z zgodovinarko dr. Marto Verginella, senatorko v Rimu dr. Tatjano Rojc, literarno zgodovinarko dr. Urško Perenič in filozofom dr. Evgenom Bavčarjem. Sogovorniki so predstavili Pahorjevo življenje, ki je bilo pospremljeno z mnogimi prelomnimi izkušnjami, med drugim sta fašistično nasilje ter življenje v taborišču močno vpeti v njegovo literarno ustvarjanje. Po besedah sodelujočih na pogovornem večeru je pisatelj Boris Pahor iz svoje bolečine osmislil boj za vrednote, katere tvorijo tudi jedro evropske ideje.
Pogovor je orisal pot pisateljeve mednarodne prepoznavnosti kot literata in enega najvidnejših pričevalcev fašističnega nasilja, gostje so preko srečanj s pisateljem predstavili njegovo neomajnost pri sporočanju naukov boleče preteklosti, ki jih po njihovem prepričanju moramo poznati, če si želimo svetlejše prihodnosti. Najbolj je bilo izpostavljeno njegovo literarno delo Nekropola, »v katerem je v slogu pričevanjskega in dokumentarnega realizma postavil spomenik vsem, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih,« je med drugim povedala dr. Urška Perenič, profesorica Univerze v Ljubljani ter znanstvena sodelavka Inštituta pri ZRC SAZU, kjer vodi raziskovalni projekt Književna republika Borisa Pahorja.
Ob robu razstave je evropski poslanec Matjaž Nemec še poudaril, da želi širši evropski publiki ponuditi možnost vpogleda v izjemno delo in življenje pisatelja Borisa Pahorja. »Slednji nam je s svojim zgledom trdoživosti, predvsem pa človekoljubnosti in velike ljubezni do življenja, navkljub trpkim izkušnjam, pustil dragoceno sporočilo o pomenu vrednot, ki tvorijo jedro evropske ideje še dandanes, morda bolj kot kadarkoli poprej.«
Na razstavi, ki bo v Evropskem parlamentu na ogledu do 2. junija 2023, je na ogled nabor poglavitnih Pahorjevih literarnih del, s poudarkom na romanu Nekropola. Prav tako razstava ponuja vpogled v pisateljev ustvarjalni prostor, razstavljeni so njegova delovna miza, tipkalni stroj ter znamenita čepica, očala in plašč. Na razstavi so na ogled tudi najvišja državna odlikovanja in druga priznanja, ki jih je pisatelj prejel od Slovenije, Italije, Francije in Avstrije ter drugih držav, leta 2014 pa je Borisa Pahorja Evropski parlament počastil s priznajem Državljan Evrope.
Posnetek pogovora si lahko ogledate tukaj.
VIR:Pisarna poslanca Evropskega parlamenta Matjaža Nemca (S&D)
