Svet se je uvodoma seznanil z vsebino novega ZCPN, ki ureja cilje in načela celostnega prometnega načrtovanja, pripravo celostnih prometnih strategij, njihovo vsebino in postopek izdelave, presojo kakovosti ter povezovanje prometnega in prostorskega načrtovanja. Zakon določa tudi pravila o sofinanciranju ukrepov celostnega prometnega načrtovanja in finančnih spodbudah za izvajanje ukrepov ter pristojnosti na področju celostnega prometnega načrtovanja. Gregor Steklačič in Tadej Žaucer z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), pod okrilje katerega sodi razvoj trajnostne mobilnosti, sta glede zakona, ki velja od 11. oktobra 2022, izpostavila, da je njegov namen poleg urejanja zgoraj navedenih področij tudi zagotovitev sistemskih virov iz integralnih in drugih sredstev, namenjenih sofinanciranju ukrepov za urejanje mobilnosti v občinah. V okviru razpoložljivih sredstev se bodo tako sofinancirali občinski CPS-ji, postajališča JPP, prestopne točke, površine za pešce in kolesarje, v okviru CTN pa s sredstvi, namenjenimi mestnim občinam, še vozila za JPP na elektriko ali vodik ter polnilnice za e-vozila in vozila na vodik. Zakon uvaja tudi dva nova nivoja celostnih prometnih strategij (CPS), poleg dosedanjih občinskih še regijske in državno. Pri tem sta poudarila, da je izrednega pomena vzpostavitev konstruktivnega dialoga med državo, regijo in občinami. Dejstvo je namreč, da se največ prometa zgodi na regionalni ravni. Poleg tega sta izpostavila, da je za doseganje ambicioznih ciljev na državnem nivoju nujna prometna urejenost Ljubljane, zato načrtujejo, da bo v okviru priprave državne CPS velik fokus prav na sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in vsemi ostalimi občinami LUR.

Zoran Janković, predsednik Sveta LUR in župan Mestne občine Ljubljana je poudaril, da je sodelovanje med občinami LUR na tem področju že sedaj odlično. Uspešno so se povezale že v okviru priprave prve regijske celostne prometne strategije, v pretekli perspektivi je bilo vzpostavljenih kar nekaj kolesarskih poti, prav tako se mestne linije LPP podaljšujejo v primestne občine, odlična pa je tudi zasedenost večine P+R. Ob tem je napovedal prihod novih avtobusov LPP na vodik, 20 jih lahko pričakujemo junija 2024, že februarja prihodnje leto pa naj bi zaživela prva polnilnica na vodik, ki je predvidena v Stanežičah. Kar se tiče urejanja prometa na državnem nivoju pa je ponovno izpostavil, da je železniški promet tisti, ki lahko ključno spremeni prometno situacijo, zato bo tukaj bistvenega pomena izgradnja železniške infrastrukture, ki bo omogočila hitro, udobno in dostopno mobilnost do Ljubljane.

Svet LUR je nadalje soglasno potrdil dokument Strategija razvoja kulture v LUR 2023–2027, ki predstavlja pomemben gradnik razvoja kulture v regiji in ji daje širši pomen, saj vključuje tudi druga pomembna razvojna področja in medresorska povezovanja kot so trajnostna mobilnost, turizem, gospodarstvo, ohranjanje narave in naravne dediščine ipd. Dokument je nastal na podlagi interdisciplinarnega pristopa ter na intenzivnem medobčinskem sodelovanju občin LUR, njegovi temelji pa segajo v čas kandidature Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture 2025, v okviru katere je ustvarila močne vezi na področju kulture z vsemi 24 občinami. Gre za izredno konkreten dokument, ki vsebuje deset strateških projektov regijskega značaja. Ti vključujejo vse ali vsaj večino občin Ljubljanske urbane regije in nagovarjajo različne vsebine in ciljne publike. Gre za projekte kot so: Regijski inkubator – program za uresničevanje idej mladih v LUR, Neznani Plečnik – Plečnikova dela na območju LUR, Tour de culture – s kolesom do kulture v LUR, Animus – odkrivanje sakralne dediščine, Bobri na potepu po LUR – festival kulturno-umetnostne vzgoje, Novi prostori ustvarjalnosti, Novi kinoprostori v LUR, Kulturni vzgib, Mreža rezidenčnih prostorov v LUR in Varuhi čebel. Poleg tega pa so občine v dokument umestile še 28 projektov medobčinskega sodelovanja. Kot je poudarila mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR, agencije, pod okriljem katere je potekala priprava tega strateškega dokumenta, bodo sedaj sledila skupna prizadevanja za implementacijo dokumenta oziroma realizacijo projektov, pri čemer bo izjemnega pomena iskanje primernih evropskih in drugih virov za izvedbo projektov.

Člani Sveta LUR so med drugim imenovali dva nova nadomestna člana LUR v Razvojnem svetu kohezijske regije Zahodna Slovenija, in sicer sta to postala Bogo Ropotar, župan Občine Mengeš in Primož Cimerman, župan Občine Škofljica. Svet LUR se je seznanil še z aktualnimi informacijami glede izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost v okviru Direkcije RS za vode. Vezano na usmeritve Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) glede dograditve državne kolesarske infrastrukture v obdobju 2021–2027 pa je za koordinatorja med občinami in institucijami na državni ravni določil Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).

 

VIR: Občina Grosuplje