V medijih smo zasledili napoved proizvodnje nadomestka medu brez uporabe čebel, katerega razvija podjetje Narayan iz Slovenske vasi na Dolenjskem

V medijih smo zasledili napoved proizvodnje nadomestka medu brez uporabe čebel, katerega razvija podjetje Narayan iz Slovenske vasi na Dolenjskem - https://agrobiznis.finance.si/9013252/Narayan-na-evropski-trg-posilja-prvi-med-brez-uporabe-cebel?fbclid=IwAR2Dm85Osh6cX14xXf8yTWPTRIVO70zepAjkRa9-L-j1bOXQbAR7wQ9JpAI. Pri tem moramo opozoriti na zapis iz Evropske direktive o medu (DIREKTIVA SVETA 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu (UL L 10, 12.1.2002, str. 47)): »Med je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele Apis mellifera iz nektarja cvetov, izločkov živih delov rastlin ali izločkov sesajočih žuželk na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo s pomešanjem z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo, mu odvzamejo vodo in pustijo dozoreti v satju.  Med je sestavljen v glavnem iz različnih vrst sladkorjev, predvsem fruktoze in glukoze, in drugih snovi, kakor so organske kisline, encimi in trdni delci, ki pridejo v med pri zbiranju. Barva medu je različna, od skoraj brezbarvne do temnorjave. Med je lahko tekoč, viskozen ali delno do popolnoma kristaliziran. Okus in aroma sta različna, vendar odvisna od rastlinskega izvora. Medu, ki se daje v promet kot med ali je uporabljen v proizvodu za prehrano ljudi, ni dovoljeno dodati nobenih sestavin živil, vključno z aditivi za živila, niti drugih snovi razen medu.«

Boštjan Noč, predsednik ČZS: Spet nas poneumljajo! MED brez čebel ne obstaja! Košček zdravje je le v medu, ki so ga pridelale čebele! 

Ali res kdo verjame, da lahko v laboratoriju naredijo proizvod enakovreden medu? Proizvod po okusu podoben medu se da narediti, vendar to nikakor ni MED. Iz zapisa Evropske direktive o medu je jasno razbrati, da lahko kot med označimo zgolj pristen med, v nasprotnem primeru smo v prekršku in zavajamo potrošnika. MED ne uživamo, ker je sladek, .... ampak zato, ker je v njem košček zdravja. Ta košček zdravja pa izhaja iz narave s pomočjo dela čebel in noben umeten nadomestek tega zaklada narave ne more nadomestiti. Med je pomemben del apiterapije! Slovenci smo narod čebelarjev, živimo s čebelami in dobro poznamo pravi med, ki ga naše čebele naberejo v naši lepi neokrnjeni naravi. Bodimo še bolj pazljivi, da ne nasedemo zavajanju o raznih umetnih medovih, ki nikakor niso med! Slovenski čebelarji s pomočjo dobre čebelarske prakse pridelujemo različne vrste medu, naši medovi so večinoma polnjeni v poseben kozarec za med slovenskih čebelarjev, imamo tri evropske zaščitene medove in sicer slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kraški med in kočevski gozdni med. Poleg tega imamo tudi certificiran ekološki med slovenskih čebelarjev. Nasvet: MED kupujmo direktno iz rok lokalnega čebelarja, na trgovskih policah pa bodimo pozorni na poreklo, ki naj bo slovensko!


Nastanek medu

Pašne čebele nabirajo nektar (medičino) in mano ter jo shranijo v mednem želodčku. Pretvorba nektarja ali mane v med se začne v naravi, ko pašna čebela napolni želodček, in se konča v notranjosti panja. Čebele iz žlez izločajo encime in jih zmešajo z vsebino v mednem želodčku. Ko se pašne čebele vrnejo v panj, oddajo vsebino panjskim čebelam, ki dokončajo proces zorenja medu. Panjske čebele s posebnimi gibi iztiskajo nektar iz svojega mednega želodčka tako, da se v obliki kapljice prikaže vsakih pet do deset sekund na koncu rilčka. Nato se sladki sok nekaj sekund suši na toplem in sorazmerno suhem zraku, potem pa se vrne v medni želodček, od koder ponovno pripolzi na kratko osuševanje. To se dogaja 15 do 20 minut. V tem času izgubi okrog 50 % vode, koncentracija sladkorjev se poveča za 10 do 25 %. V enem do treh dneh se sestava nektarja zaradi delovanja encimov spremeni in zgosti. Zorenje medu je odvisno od moči družine in dnevnega donosa medu. Kadar je medenje obilno, čebele delno zrel med prenašajo med seboj ali pa ga takoj skladiščijo, kadar je medenje slabše, pa več čebel napol zrel med pred skladiščenjem v satje prenašajo med seboj. Več čebel ko sodeluje pri zorenju medu, več encimov bo imel. Zorenje je odvisno tudi od vsebnosti vode v napol zrelem medu, ki ga čebele odložijo v satje, ravni, do katerih čebele celice napolnijo z medom, prezračevanja panja, temperature in relativne vlažnosti. Med zorenjem se spreminja sestava medu, kar se najbolj odraža v sestavi sladkorjev v medu. Saharoza se razgrajuje v glukozo in fruktozo, nastajajo višji sladkorji. Spreminja se tudi gostota medu, shranjenega v celicah. Med zorenjem medu, kot vzporedni produkt delovanja encima glukoze oksidaze, nastaja tudi vodikov peroksid, ki preprečuje rast mikroorganizmov. Ko je med zrel, ga čebele pokrijejo z voščenimi pokrovci in shranijo kot zalogo hrane. Med mora med skladno z direktivo o medu dozoreti v panju. (vir - https://www.czs.si/content/C21 )

Med vsebuje približno 200 različnih snovi. V glavnem je koncentrirana vodna raztopina ogljikovih hidratov, pri čemer je največ fruktoze in glukoze, ki za človeka predstavljata dober vir energije. Povprečna energijska vrednost medu je 321,4 kcal/100 g.  Poleg tega da je med dober vir energije, vsebuje tudi beljakovine, encime, organske kisline, aminokisline, maščobe, vitamine, minerale (železo, magnezij, mangan, kalij, fosfor, kalcij, natrij, baker in cink) ter fenolne snovi (flavonoidi, fenolne kisline), ki spadajo med antioksidante. Antioksidanti naj bi preprečevali nastanek rakavih obolenj, raznih vnetij, preventivno naj bi delovali pred procesi staranja. (vir - https://www.okusi-med.si/o-medu )

VIR: Čebelarska zveza Slovenije