Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Slovenska energetika se je v zadnjem letu kljub bojaznim izognila najhujšim scenarijem, kljub temu pa so nujne strateške infrastrukturne investicije, da bomo na državnem nivoju zmanjšali odvisnost od tujih virov in povečali vpliv na ceno elektrike.

To je glavno sporočilo, ki so ga današnjem posvetu izpostavili mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES, dr. Dejan Paravan, direktor družbe GEN energija, in dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor družbe HSE.

Mag. Aleksander Mervar je uvodoma predstavil vladne ukrepe za blaženje elektroenergetske inflacije in zanesljive oskrbe z električno energijo, ki so bili namenjeni blaženju pričakovane energetske krize. Ukrepi so zajemali stabilizacijo oskrbe, omejitev cen energije in zemeljskega plina za končne odjemalce in preprečevanje dviga tarif za uporabo elektroenergetskih omrežij. S pomočjo sprejetih ukrepov se negativni učinki razmer na energetskih trgih niso nemudoma odražali na odjemalcih, ampak so se razporedili na daljše časovno obdobje, končni odjemalci pa so plačevali cene, ki so bile bistveno nižje od tržnih cen.

Ob tem je Mervar izpostavil, da smo se to zimo sicer izognili najhujšim scenarijem, kljub temu pa so se izpostavile šibkosti slovenskega elektroenergetskega sistema, ki jih bo treba v prihodnosti odpraviti. Analiza odjema kaže, da smo bili v preteklem letu namreč rekordno odvisni od uvoza električne energije iz tujine, saj je delež uvoza v letu 2022 znašal kar 32,6 odstotka. Kar 98,3 odstotka ur smo bili uvozno odvisni, kar pomeni ne le, da smo pomanjkljivo energetsko samooskrbni, ampak da smo posledično odvisni tudi od cen na evropskih trgih.

Generalni direktor HSE, dr. Tomaž Štokelj, je dodal, da moramo za večjo samooskrbo in s tem tudi bolj vzdržne cene povečati lastno proizvodnjo z novimi zmogljivostmi. Hkratna rast porabe in zmanjševanje proizvodnje brez novih vlaganj namreč vodita v vse večjo odvisnost od tujih virov in posledično v vse večjo energetsko draginjo.

Da bi lahko zadostili potrebam, je nujna izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško ter povečevanje deleža obnovljivih virov energije. Štokelj je še poudaril, da za zadostitev potreb potrebujemo investicijske projekte, ki bodo hkrati zmanjševali našo uvozno odvisnost ter sledili ciljem zelene preobrazbe. HSE tako načrtuje nadaljnje projekte na področju sončnih elektrarn, obnovo in gradnjo hidroelektrarn na Savi, gradnjo vetrnih elektrarn, pilotni projekt na področju geotermalne energije ter razvojne projekte na področju vodika in biomase.

Aktivnosti družbe GEN energija je predstavil generalni direktor, dr. Dejan Paravan, ki je kot najpomembnejši projekt izpostavil pridobitev okoljskega dovoljenja za podaljšanje obratovanja NEK do leta 2043, kar ima enormen ekonomski učinek na dolgoročno stabilnost oskrbe z električno energijo.

Leto 2022 je bilo za skupino GEN zahtevno tudi z vidika proizvodnje, saj so beležili nižjo proizvodnjo tako v nuklearki kot tudi pri hidroelektrarnah. Stanje v letošnjem letu je sicer bistveno boljše, proizvodnja pa je nekoliko nad planom. Kljub temu je poudaril nujnost nadaljnjega varčevanja z energijo, saj lahko manjša poraba vpliva na odvisnost od tujih virov in posledično na ceno elektrike.

Poudaril je še, da kljub umirjanju energetskega trga, iz krize še nismo izšli. Tveganja namreč še ostajajo, saj je Evropa velik del izpada ruskega zemeljskega plina nadomestila z uvozom utekočinjenega naravnega plina. Slednji je imel ugodno ceno, saj ga Kitajska ni uvozila toliko, kot v preteklosti, če pa se ponovno dvigne še uvoz Kitajske, pa cena tega energenta lahko ponovno zraste.

Razmere na trgu so trenutno ugodne, cene elektrike so celo nižje od reguliranih, zato svetuje negospodinjskim odjemalcem, da čim prej vsaj delno zakupijo električno energijo za leti 2024 in 2025.

Paravan je še izpostavil, da je samooskrbni in brezogljični elektroenergetski sistem edina prava pot in edina prava smer kot odgovor na energetsko in podnebno krizo.

 

Celoten posnetek posveta si lahko ogledate na TEJ POVEZAVI.

VIR: Naš Stik