Evropski poslanci so včeraj odobrili vzpostavitev evropskega standarda za zelene obveznice. Njegov cilj je preprečiti podjetjem, da bi se predstavljala okolju prijaznejša, kot dejansko so.

Datum objave:
6. oktober 2023

Avtor:
Polona Bahun

Avtor fotografij:
Pexels
Evropski poslanci so včeraj odobrili vzpostavitev evropskega standarda za zelene obveznice. Njegov cilj je preprečiti podjetjem, da bi se predstavljala okolju prijaznejša, kot dejansko so.

Gre za prvi standard na svetu, ki definira zelene obveznice. Izdajatelji, ki izpolnjujejo standard, se prav tako zavežejo načrtom zelenega prehoda. Pravilnik ureja tudi zunanje pregledovalce evropskih zelenih obveznic. Evropski poslanci so sprejeli nov prostovoljni standard za uporabo oznake "Evropska zelena obveznica", prvi te vrste na svetu.

Standard bo dostopen podjetjem in javnim subjektom, ki želijo pridobiti denarna sredstva na kapitalskih trgih za financiranje zelenih naložb in izpolniti stroge trajnostne zahteve. Ves denar, pridobljen z obveznicami iz evropskega standarda za zelene obveznice mora biti vložen v dejavnosti, ki so usklajene z taksonomijo EU za trajnostne dejavnosti.
Vsa podjetja in javni subjekti, ki se bodo odločili za uporabo standarda pri trženju zelenih obveznic, bodo morali razkriti informacije o tem, kako bodo sredstva porabljena, in prikazati, kako so te naložbe vključene v načrte prehoda v podjetja kot celote. Uredba uvaja tudi okvir registracije in nadzora za neodvisne pregledovalce, ki so zadolženi za oceno, ali je obveznica "zelena".
Ta uredba postavlja zlati standard za zelene obveznice. Zagotavlja, da mora biti zbrani denar vložen v zelene dejavnosti in da so obveznice preverjene s strani strokovnih in neodvisnih pregledovalcev. Določa tudi, da se vsa dejanska ali morebitna navzkrižja interesov, s katerimi se lahko soočajo zunanji pregledovalci, ustrezno identificirajo, odpravijo ali upravljajo ter razkrijejo na pregleden način.

Svetovni trg zelenih obveznic in trg zelenih obveznic v EU sta se v obdobju 2015-2020 v povprečju povečala za 50 odstotkov na leto, vendar sta leta 2020 predstavljala zgolj 3 do 3,5 odstotka vseh izdanih obveznic. Za doseganje ciljev pariškega sporazuma in evropskega zelenega dogovora je potrebna hitrejša rast trga visokokakovostnih zelenih obveznic.
Trenutno enotni standard za zelene obveznice ne obstaja, kar je ovira pri razvoju trga. Evropski standard za zelene obveznice bi omogočil boljšo regulacijo trga z zelenimi obveznicami, boljši nadzor in večjo preglednost ter hkrati preprečil podjetjem, da se predstavljajo prijaznejša okolju, kot dejansko so - slednje je znano tudi kot zeleno zavajanje oziroma greenwashing.

VIR: Naš Stik