Med 5. in 7. oktobrom v baskovskem San Sebastianu poteka osmi Svetovni gastronomski forum v organizaciji UNWTO. Forum je bil ustanovljen z namenom spodbujanja izmenjave izkušenj med strokovnjaki s področja turizma in gastronomije, prepoznavanja dobrih praks in promocije gastronomskega turizma kot dejavnika razvoja destinacij. Na Forumu so bile kot odličen primer pristopa k strateškemu razvoja gastronomskega turizma predstavljene tudi aktivnosti Slovenske turistične organizacije s poudarkom na predstavitvi trajnostnih prizadevanj na področju gastronomskega turizma ter zasnovi in implementaciji ukrepov Akcijskega načrta razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019 – 2023.

Leta 2006 je bila izdelana Strategija razvoja gastronomije Slovenije, ki je postala temeljni dokument in vodilo promocije in razvoja gastronomije Slovenije. Strategija je kot temelj gastronomske prepoznavnosti določila gastronomsko piramido Slovenije. To poleg celotnega nacionalnega gastronomskega bogastva (dediščine) in sodobnih oblik sestavlja kar 24 gastronomskih regij.  Strategija je predvidela tudi krepitev nacionalne kulinarične znamke (Okusiti Slovenijo/Taste Slovenia)  in krepitev sistema regijskih/lokalnih kulinaričnih znamk v navezavi s trajnostjo in kratkimi dobavnimi verigami.

Slovenija je leta 2018 kandidirala in bila izbrana za Evropsko gastronomsko regijo leta 2021.  V projektu je sodelovalo 21 ključnih partnerjev za razvoj slovenske gastronomije, STO pa je kot ustanovna partnerica projekta že v letu 2018 pripravila Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019 – 2023.

Dokumentu je opredeljenih pet strateških področij, ključnih za uspešen razvoj in trženje slovenskega gastronomskega turizma (zakonodajni okvir, znamke in ocenjevanje kakovosti, spodbujanje dviga kakovosti, izobraževanje, trženje) ter 37 ukrepov.  

Ključni trije cilji razvoja in trženja gastronomije so:

·        dvig mednarodne prepoznavnosti,

·        zagotavljanje trajnosti in

·        ustvarjanje dodane vrednosti.

Mednarodna prepoznavnost Slovenije kot gastronomske destinacije

Z razglasitvijo rezultatov prvega Mihelinovega ocenjevanja Slovenije za leto 2020 je bil dosežen ključni kazalnik uspeha za dvig mednarodne prepoznavnosti, kot ga predvideva akcijski načrt. O razglasitvi rezultatov so poročali skoraj vsi domači ter ključni tuji mediji. Objave v tujih medijih so zgolj v prvem tednu po razglasitvi dosegle več kot 290 milijonov bralcev po vsem svetu; vrednost objav je ocenjena na 2 milijona evrov. Učinkov pozicioniranja Slovenije na globini gastronomski zemljevid sveta ne gre spregledati. Naj kot primer izpostavimo zgolj  objavo revije Conde Nast Traveller, ki je Slovenijo uvrstilo na prvo mesto destinacij, ki jih gre obiskati v 2021 prav zaradi trajnostne, z zvezdicami nagrajene gastronomske ponudbe.

Trajnostni razvoj

Trajnostni pristopi v gastronomiji postajajo vse pomembnejši, če ne celo nujni za nadaljnji razvoj. Na STO spodbujamo trajnostna prizadevanja tudi preko Zelene sheme slovenskega turizma, kjer smo leta 2021 vpeljali novo oznako Slovenia Green Cuisine namenjeno gostinskim ponudnikom. Do danes beležimo že 62 imetnikov znaka Slovenia Green Cuisine. Trajnostna prizadevanja slovenskih chefov pa so prepoznali tudi pri Michelinu, ki je zelene zvezdice (Michelinova nagrada za trajnost) podelil kar 7 slovenskim restavracijam. S tem se po številu zelenih zvezdic/prebivalca Slovenija uvršča v sam svetovni vrh.

Trajnostni razvoj spodbujamo tudi z ukrepi na področju zmanjševanja odpadne hrane, kjer lahko okoljski odtis turizma močno zmanjšamo. Z akreditiranim partnerjem ZZST  in združenjem JRE Slovenia izvajamo pilotni projekt za zmanjšanje količine odpadne hrane v slovenskem turizmu.

VIR: STO