Priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre ter njeni prepoznavnosti v širšem prostoru letos prejme glasbeni strokovnjak za istrsko ljudsko glasbo Marino Kranjac. Slovesna podelitev priznanja je predvidena maja v Izoli.

Priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre ter njeni prepoznavnosti v širšem prostoru letos prejme glasbeni strokovnjak za istrsko ljudsko glasbo Marino Kranjac. Slovesna podelitev priznanja je predvidena maja v Izoli.
 
Javni razpis za podelitev Kocjančičeve nagrade za leto 2022 je bil v imenu vseh štirih občin slovenske Istre objavljen oktobra lani. Nagrajenca je po proučitvi prejetih vlog soglasno izbrala petčlanska komisija v sestavi priznanih umetnikov in uglednih strokovnjakov s področja kulture ter humanistike: Ines Cergol, Roberta Vincoletto, Edelman Jurinčič, Neva Zajc in Natalija Planinc.
 
Marino Kranjac, Istran z globoko ljubeznijo do istrske glasbe, se že skoraj štiri desetletja aktivno ukvarja s poustvarjanjem in raziskovanjem ljudske glasbe ter plesov iz Istre. Poleg umetniško ustvarjalnega dela sta izjemnega pomena tudi njegovo pedagoško in raziskovalno delo.
 
Kot glasbenik je sodeloval in je še vedno aktiven v številnih zasedbah, ki negujejo ljudsko glasbo: Istranova, Trio Kras, Pišaći, Stu ledi, Marušić Is Trio, Vruja, Cappella Justinopolitana, Adriavox. Kot vodja, član ali sodelavec je deloval praktično v vseh skupinah ter s posamezniki in zbori v slovenski Istri, dejavnimi na področju istrske ljudske glasbe.
 
Kranjac je vse od ustanovitve vodja istrske folk skupine Vruja. Po nekajletnem študiju je leta 2015 ustanovil tudi prvi ansambel za staro glasbo v naših krajih in ga poimenoval po svojem mestu Cappella Justinopolitana. Dolga leta sodeluje z etnomuzikologom Dariom Marušićem in je med ustanovnimi člani Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki mu predseduje od leta 2017.
 
Pomembno je njegovo čezmejno sodelovanje s podobnimi glasbenimi skupinami, ki negujejo ljudsko glasbo, s čimer krepi kulturno izmenjavo s sosednjimi regijami. Nastopil je na več najvišjih državnih praznovanjih, meddržavnih srečanjih in simpozijih ter na prestavitvi Slovenije v tujini. Pogosto se pojavlja v medijih ter tudi tako prispeva k popularizaciji in prisotnosti ljudske kulture v zavesti ljudi.
 
V okviru programa Glasbene mladine Slovenije izvaja predstavitve, predavanja in delavnice o istrski ljudski glasbi za osnovne in srednje šole. Prav tako preko društva Folk Slovenija in Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo izvaja plesne, vokalne ter instrumentalne delavnice.
 
Kranjac je zlasti v zadnjem obdobju zelo ustvarjalen. Leta 2020 je izdal znanstveno monografijo v sodelovanju z dialektologinjo Suzano Todorović z naslovom Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes. V letu 2021 je izšla glasbena zgoščenka s skupino Vruja, lani pa še dva glasbena albuma, prvi z zasedbo Adriavox ter drugi z ansamblom Cappella Justinopolitana.
 
Za svoje delo je prejel več nagrad na lokalnem in državnem nivoju. Sodeluje z Glasbeno narodopisnim inštitutom pri SAZU v Ljubljani, Slovenskim etnografskim muzejem v Ljubljani, Pokrajinskim muzejem v Kopru in Etnografskim muzejem Istre v Pazinu.
 
Marino Kranjac pri predstavljanju istrske ljudske glasbe enakovredno predstavlja dediščino avtohtonih narodov iz Istre (Slovencev, Italijanov in Hrvatov) z namenom osvetliti multikulturnost regije na spoštljiv in objektiven način. Na področju, kjer živi in ustvarja, doživlja in uresničuje povezovalno poslanstvo s kraji ter ljudmi tudi onstran meje. Z istrsko ljudsko glasbo je v vseh teh letih popestril nešteto prireditev z istrsko tematiko in s svojimi deli pustil za seboj bogat pečat, z delavnicami za otroke pa podaja neprecenljive informacije o ljudski glasbeni dediščini prihodnjim rodovom.

VIR: Občina Izola