Spoštovani predsednik Sindikata Premogovnika Velenje SPESS-PV, gospod Simon Lamot,  spoštovani predsednik Sveta delavcev Premogovnika Velenje, gospod Danilo Rednjak!  

Dne 08.04.2024 sem v vednost prejel vaš dopis, poslan slovenskim medijem, z naslovom  »Če TEŠ ugasne pred zagonom NEK2, bo uvožena elektrika izjemno draga!«, kot odziv  Sindikata in Sveta delavcev Premogovnika Velenje na intervju Aleksandra Mervarja v  časnikih Dnevnik in Finance.  

Priznam, bil sem neprijetno presenečen, najmanj, kar bi pričakoval je bilo, da ga pošljete  tudi meni v vednost. Osebno vedno nastopam odprto, tudi v primeru šaleške energetike  sem vedno in povsod govoril neposredno, brez zavajanja, na podlagi predhodnih analiz,  ocen, katere sem naredil sam. 

V uvodu vas moram popraviti, da nisem imel intervjuja v časniku Dnevnik, imel sem ga na  spletnem portalu MMC dne 27.03.2024 in v časniku Finance dne 04.04.2024. 

Če ste in verjamem, da ste, podrobno prebrali moja intervjuja, v njima nisem bil žaljiv do  zaposlenih v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj.  

Ravno tako nisem navajal, da je potrebno v kratkem prenehati s proizvodnjo električne  energije v TEŠ in posledično z izkopom lignita v Premogovniku Velenje.  

Navedel sem dejstva, za katerimi stojim in katere upam vedno in povsod zagovarjati,  poudaril pa sem, da je zaskrbljujoče bodoče poslovanje šaleškega energetskega sistema  z vidika tako letne proizvodnje električne energije kot ocene bodočih rezultatov  poslovanja.  

Če sem iskren, sam osebno ne vidim vira, ki bi lahko pokril bodoče skupno negativno  poslovanje obeh gospodarskih družb. Pozitivni denarni tok ostalih proizvodnih družb HSE:  DEM, SENG in 49% HESS, bo v letih 2025 in naprej prenizek, da bi tudi v bodoče pokrival  negativni denarni tok TEŠ+PV. 

Verjetno se boste strinjali z menoj, da nisem oseba, ki bo odločala o bodoči usodi šaleške  energetike, da nisem oseba, ki je bila zadolžena za strategijo poslovanja Premogovnika 

Velenje in da nisem odločal o izboru moči za blok 6 v TEŠ, ravno tako si nisem izmislil  obvezno kupovanje emisijskih kuponov C02, kateri je danes sestavni del kalkulacije  stroškov proizvodnje v termoelektrarnah. Res pa je, da slovensko energetiko gledam kot  celoto in nisem obremenjen s posameznimi primeri. 

Kar se tiče moje ocene bodočih rezultatov poslovanja TEŠ so dejstva sledeča. Izhajam iz  borznih cen električne energije na madžarski terminski borzi HUDEX za leti 2025 in 2026  na dan 12.04.2024.  

Če upoštevam še 5% fleksibilnost TEŠ, prištejem še letne cene čezmejnega prenosa  električne energije iz Madžarske v našo državo, dobim za ti dve leti veleprodajni ceni  produkta pas 103,79 EUR za leto 2025 in 93,26 EUR za leto 2026 za megavatno uro.  Na podlagi dobljenih podatkov, naj bi bila bodoča proizvodnja električne energije v TEŠ  okrog 2,5 TWh in letni izkop lignita okrog 25 mio Gj.  

Na podlagi teh podatkov in podatkov iz letnih poročil PV in TEŠ za leto 2022, upoštevajoč  inflacijska gibanja v letih 2023 do 2026, bo polna stroškovna cena 169,77 EUR/MWh za  leto 2025 in 174,98 EUR/MWh za leto 2026, stroškovna cena brez stroškov C02 kuponov  bo 104,12 EUR/MWh za leto 2025 in 106,65 EUR/MWh za leto 2026, variabilni stroški s  C02 kuponi pa 124,82 EUR/MWh za leto 2025 in 130,37 EUR/MWh za leto 2026.  

V primeru polne stroškovne cene to pomeni 167 mio EUR izgube v letu 2025 in 207 mio  EUR izgube v letu 2026.  

Če upoštevam variabilne stroške, bo izguba 53 mio EUR leta 2025 in 94 mio EUR leta 2026.  Ti zadnji podatki so najslabši. To pomeni, da se s proizvodnjo, ob predpostavki uporabe  veleprodajnih cen, ne pokrije niti en sam EUR fiksni stroškov, med katerimi so tudi stroški  zaposlenih. Za osveščenega tržnika z električno energijo je v takšni situaciji električno  energijo bolje kupovati na enotnem evropskem trgu. 

Dodajam še en izračun za leto 2025. TEŠ Blok 6 je imel najvišjo proizvodnjo leta 2020 in  sicer 3,04 teravatne ure, v letih 2018 do 2023 pa v povprečju 2,7 teravatne ure. Pri  izračunih sem upošteval 3,04 teravatne ure.  

Zaradi višje proizvodnje se fiksni stroški TEŠ znižajo za 7,6 EUR in stroški lignita za 7,38  EUR na megavatno uro, skupaj 14,98 EUR na megavatno uro. Če to odštejem od 169,77  EUR, dobim korigirano stroškovno ceno 144,79 EUR pri prodajni ceni 103,79 EUR. Razlika  znaša 41 EUR, pri proizvodnji 3,04 teravatne ure to pomeni letno izgubo 125 mio EUR! Variabilni stroški bi bili še vedno za nekaj manj kot 6 EUR pod nivojem prodajne cene. 

Kot zanimivost – če bi se leta 2006 odločili za Blok 6 neto moči 400 MW, bi imel pri 0,85  letnem t.i. »capacity factor« proizvodnjo za 9% višjo, koT je znašala povprečna proizvodnja  Bloka 6, neto moči 542,3 MW, v letih 2018 do 2023! 

Zakaj takšna izguba?  

Zunanji razlogi so trije, relativno nizke borzne cene električne energije, bistveno nižje od  stroškovne cene TEŠ/PV, visoke cene tone emisije C02 in visoka inflacija v zadnjih dveh 

letih, kateri pa borzne cene ne sledijo, sledijo pa stroški izkopa lignita in proizvodnje  električne energije. 

Notranji razlogi pa so, da dejanska situacija niti približno ne izpolnjuje navedb npr. v  zadnjem, 6. noveliranem investicijskem programu za Blok 6. Problem je načrtovana nizka  proizvodnja električne energije v blokih 5 in 6 v prihodnjih letih. V primeru, da bo izkopanih  25 mio Gj lignita, bo letna proizvodnja pomenila koriščenje 61% kapacitete bloka 6 ob  ničelni proizvodnji bloka 5. Kapaciteta obeh dveh blokov, 5 in 6, bo tako koriščena 39%.  Še slabši so sledeči podatki: v letu 2015, se pravi v letu pred pričetkom obratovanja bloka  6, so bloki 3, 4 in 5 s skupno močjo »na pragu« 655 MW, proizvedli 3,5 TWh, bloka 5 in 6  imata moč »na pragu« 847 MW, kar je 29% več, kot je bila moč blokov 3 do 5, v letu 2023  sta proizvedla 2,6 TWh oziroma 25% manj, kot je bila proizvodnja TEŠ v letu 2015. Temu  primerno raste tako stroškovna cena Gj lignita v PV, kot stroškovna cena proizvedene MWh  v TEŠ. 

Poudarjam, nizka načrtovana proizvodnja je posledica nizkih tržnih cen. 

V vašem dopisu navajate, da davkoplačevalce Blok 6 do sedaj ni stal nič. Se strinjam, če  ste pri tem mislili na npr. uvedbo posebnega prispevka za financiranje Bloka 6. Pozabili pa  ste, da je imel HSE zaradi Bloka 6 nižji čisti poslovni izid, posledično SDH manj  razpoložljivega dobička za izplačilo deleža iz dobička, proračun naše države posledično  manjši priliv, davkoplačevalci pa na razpolago nižja proračunska sredstva, če ne  upoštevam zadolževanje proračuna.  

Ne spuščam se v politiko poslovodstva HSE, vendar prodajne cene TEŠ ne odsevajo tržnih  razmer, visoki proizvodni stroški se pokrivajo z visokimi prodajnimi cenami. Kot sem  zapisal predhodno, na žalost to v letih 2025 in v naprej, po moji oceni in tudi po oceni še  koga, ne bo več mogoče. V zadnjih letih je TEŠ finančno preživel izključno zaradi tega, ker  je sestavni del skupine HSE. 

Slovenija in njena elektroenergetika je sestavni del enotnega evropskega trga z električno  energijo. ELES ima relativno največje čezmejne prenosne kapacitete, katerih termična  moč nekajkrat presega konično porabo. Morebitno zaprtje TEŠ bi povečalo uvozno  odvisnost do 40 ali več %. Kot sem že nekajkrat zapisal, alternativa je samo uvoz. Na  žalost. Navedba, da se bodo cene električne energije povečalo do 60% je brez vsake  strokovne podlage. Na spletni strani https://energypost.eu/eu-energy-outlook-to-2060- power-prices-and-revenues-predicted-for-wind-solar-gas-hydrogen-more/ si lahko  preberete, da je napoved bodočih cen, do leta 2060, v rangu med 70 in 75 EUR na  megavatno uro. Se pa strinjam, da se bodo končne cene povečale, vendar ne zaradi  uvoznih cen, temveč zaradi potreb po izvedbi in financiranju zelenega prehoda. No, tudi  slednjega si nisem izmislil, je pač politika EU. 

Ravno tako so netočne vaše navedbe glede zmanjšanja investicij Podnebnega sklada.  Slednji ne izvaja nobenih investicij, sofinancira izvedbe ukrepov za blaženje in prilagajanje  posledicam podnebnih sprememb. Vir za sofinanciranje so prihodki od prodaje na  dražbah v skladu z uredbo EU. Emisijski kuponi CO2 pripadajo Republiki Sloveniji in ne  npr. TEŠ. TEŠ je do sedaj dobival brezplačne kupone, ki so sicer zanemarljivi glede na letne emisije TEŠ. Republiki Sloveniji za leto 2024 pripada 2.468.000 ton C02 kuponov za  prodajo in financiranje Podnebnega sklada. Po vsej verjetnosti bodo zmanjšani za 20%,  sredstva od prodaje pa bodo namenjena za inovacijski in modernizacijski sklad.  V primeru, da se proizvodnja v TEŠ ustavi, bo morala Republika Slovenija zmanjšati kvoto  brezplačnih kuponov, od katerih pa Podnebni sklad nikoli ni imel nič oziroma ne sodijo v  kvoto 2.486.000 ton. 

Konkretno, TEŠ je v letu 2022 imel za 14.295 ton brezplačno dodeljenih emisijskih  kuponov C02, dejanskih izpustov pa 2.662.097 ton CO2. 

Navedba, da termo divizija HSE, sestavljena iz TEŠ in skupine Premogovnik Velenje, letno  ustvari 600 mio EUR prihodkov, je močno pretirana.  

Lahko, da bodo prihodki t.i. termo divizije letošnje leto visoki, vendar izključno na račun,  po moji oceni, visokih prodajnih cen električne energije v letošnjem letu. Tega v prihodnjih  letih ne bo. 

Poglejmo podatki za leto 2022. V letu 2022 je imel Premogovnik Velenje za 103,4 mio EUR  čistih prihodkov iz poslovanja, od tega 96,9 mio od prodaje lignita TEŠu, kar se v skupini  ne sešteva, neto učinek je 6,5 mio EUR. HTZ je imel 26,2 mio EUR čisti prihodkov od  poslovanja, od tega 22,3 mio EUR z družbami v skupini, kar se v skupini ne sešteva, neto  učinek je 3,9 mio EUR. TEŠ je imel za 340,3 mio čistih prihodkov iz poslovanja. Če tej  vrednosti prištejem 6,5 in 3,9 in Sipoteh 3,6 mio EUR, PLP 3,1 mio EUR (nimam podatka,  koliko čistih prihodkov iz poslovanja sta realizirali v skupini), dobim konsolidirane čiste  prihodke iz poslovanja 357,4 mio EUR.  

Navajate tudi, da je ELES glavni čezmejni uvoznik električne energije. To sploh ni res, ne  vem, od kje vam takšne informacije. ELES je kombinirani operater prenosnega in  distribucijskega elektroomrežja, ima čezmejne prenosne zmogljivosti, katere so dostopne  mednarodnim trgovcem z električno energijo, preko avkcij, pri Joint Allocation Office,  navajam vam tudi spletno stran, https://www.jao.eu/, kjer si lahko ogledate metodologijo  izvajanja avkcij in tudi cene za čezmejne prenosne kapacitete. ELES na teh avkcijah ne  odloča o cenah čezmejnih prenosov, o tem odločajo mednarodni trgovci. Zaradi tega, ker  se je ELES v zadnjih petnajst letih odločal in realiziral prave investicije, imajo vsi, po vaše  »davkoplačevalci« od tega korist, ki je izražena skozi eno najnižjih prenosnih omrežnin v  državah, članicah EU. V kolikor teh prihodkov ne bi bilo, bi bila omrežnina v naši državi  višja, kot je. 

V vašem zapisu, kjer navajate: »Še nedolgo nazaj, konec leta 2022, ko je bila v EU največja  energetska kriza in so cene podivjale v nebo, je bila pri takratnem ministrstvu za  infrastrukturo oblikovana »krizna skupina za energetiko«, sestavljena iz direktorjev  največjih energetskih družb v Sloveniji. Ustanovljena je bila z namenom zagotovitve varne  oskrbe RS v primeru motenj na skupnem trgu EU. Takrat je ta skupina strokovnjakov  prepoznala domači premog kot ključen za zagotavljanje varne oskrbe z EE, od  Premogovnika Velenje pa zahtevala maksimiziranje proizvodnje. Šli so celo tako daleč, da  so zaradi možne ponovitve epidemije zaradi koronavirusa zahtevali uvoz premoga. Zaradi tega imamo še danes na deponiji preko pol milijona ton domačega in tujega premoga, ki  bremeni naše poslovanje«, je vsaj ena neresnica in to ta, da je bil razlog v pričakovani  vrnitvi pandemije koronavirusa in en nepopolni zapis in sicer, da je bil domači premog  ključen za zagotavljanje varne oskrbe z električno energijo naše države. Da, vendar samo  za čas, ko je obstaja nevarnost redukcij. V določenih obdobjih smo bili v novembru 2022  98% uvozno odvisni, elektroenergetski sistem naše države, za katerega nemoteno  delovanje skrbi in je odgovoren ELES, je delovalo brez problemov. 

Kot član krizne skupine, katero še vedno vodi minister mag.Bojan Kumer, sem v začetku  novembra 2022 predlagal, da se proizvodnja v TEŠ ustavi, z dnevnimi izkopi lignita se  povečuje zalogo na deponiji, vse s ciljem, da imamo zalogo za obdobje mrzlih dni, to je od  01.12.2022 do 28.02.2023. V tistem času smo imeli na ELES pripravljenih več scenarijev  potencialnih redukcij oskrbe z električno energijo. Napovedi ENTSO-E so šle v tej smeri.  Stanje zalog lignita na deponiji TEŠ je bilo konec oktobra 2022 katastrofalno nizko, dne  12.10.2022 se je zgodil udor na odkopnem polju C v Premogovniku Velenje, napovedi  bodočega izkopa so bile temu primerno slabe. V tistem času je bilo možno kupiti  električno energijo na borzah v Evropi in jo uvoziti v našo državo. Zato takšna odločitev,  katero je krizna skupina potrdila 09.11.2022, dne 25.11.2022 pa je podaljšala  neobratovanje TEŠ do 4.12.2022 in omejila moč obratovanja TEŠ na 242 MW. 

Za konec še 1x, spoštujem delo zaposlenih tako v Premogovniku Velenje kot v  Termoelektrarni Šoštanj. Na žalost pa časi niso naklonjeni šaleški elektroenergetiki.  

Se pa z vami strinjam, da bi moral biti Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje  in Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije sprejet najkasneje do konca letošnjega leta, to  sem javno povedel ničkolikokrat, tudi pri vas v Velenju, vsaj trikrat. 

Intervju MMC dne 27.03.2024 

Vprašanje: V času vlade Boruta Pahorja ste se podpisali pod študijo, ki je takratno  politično garnituro opozorila na dejstvo, da bo Teš 6 nerentabilen. Mimo korupcijskih afer  povezanih s projektom, izkazalo se je, kot ste napovedali, zalog lignita v velenjskem  rudniku za tako velik blok ni dovolj. Predlagali ste gradnjo manjšega bloka, a ste ostali  preslišani. Kaj napovedujete danes, glede nove nuklearne elektrarne JEK 2? 

Vprašanje: Gospodarska zbornica Slovenije močno podpira projekt JEK-a 2, medtem ko vi  opozarjate, da energetsko intenzivna industrija ne bo sposobna odkupovati elektrike po  njegovi ceni. 

Moj odgovor: »Bom poskusil odgovoriti, ne da bi bil nesramen. Gospodarska zbornica je,  če se spomnite, zelo podpirala tudi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Zelo rad bi videl,  katero podjetje bi danes kupovalo elektriko po ceni 200 evrov na megavatno uro.« Vprašanje: Kaj naš čaka, ko bomo ustavili Teš? 

Intervju Finance dne 04.04.2024 

Vprašanje: Slovenija je bila lani pri proizvodnji električne energije bistveno manj uvozno  odvisna kot leta 2022. Kako kaže za letos? 

Vprašanje: Cene ogljičnih kuponov so upadle na približno 65 evrov na tono, kar poceni  elektriko iz TEŠ.  

Kakšna bo energetska slika Slovenije leta 2030 in kakšna leta 2040?

VIR: ELES