Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) poziva Ustavno sodišče RS, naj pospeši postopek odločanja, Ministrstvo za naravne vire in prostor pa naj pripravi tehnična navodila za omejeno kmetovanje na tem območju
(Ljubljana, 15. februarja 2023) – Ustavno sodišče RS je 16. junija 2022 sprejelo sklep, s katerim se je začasno zadržalo izvajanje 22. in 23. člena Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ki zaradi zaščite pitne vode omejuje uporabo fitofarmacevtskih sredstvih (FFS) na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I). Zaradi začasnega zadržanja omenjenih določb Uredbe je do dokončne vsebinske določitve Ustavnega sodišča v celoti prepovedana uporaba vseh FFS na VVO I, tudi tistih sredstev, ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Prepovedana je tudi izvedba nekemijskih ukrepov, kot so mehanski, biološki in biotehnični ukrepi. Zadržanje ima neposreden vpliv na pridelavo hrane na 86 ha kmetijskih zemljišč, ki so v lasti 89 lastnikov.
Sklep Ustavnega sodišča RS predstavlja veliko škodo za kmete na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Pridelava brez FFS namreč pomeni velik izpad dohodka na kmetijah, saj bodo pridelki bistveno manjši ter s strani škodljivcev in bolezni tako poškodovani, da ne bodo primerni za trg. »Prepoved uporabe FFS najbolj vpliva na izpad pridelka krompirja in zelenjadnic, saj so to rastline, ki v rastni dobi rabijo učinkovito varstvo pred škodljivimi organizmi,« je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.
Pred začetkom nove sezone v letu 2023 kmetje še vedno ne vedo, ali bodo lahko kmetovali v skladu z vodovarstvenim režimom, ki ga predpisuje Uredba ali pa jim bo to popolnoma onemogočeno. Skrajni čas je za načrtovanje kolobarja, za nabavo semena in sadik ter gnojil in FFS, vendar kmetje zaradi zadržanja izvedbe 22. in 23. člena Uredbe v tem trenutku ne morejo načrtovati ničesar. »Mi smo imeli lani polna polja, vendar je veliko od tega propadlo, ker nujnih tehničnih ukrepov nismo mogli speljati do konca«, je povedal tamkajšnji kmet Pavel Zatler.
Največji delež na območju, ki ga pokriva Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, imajo poleg travinja in travno deteljnih mešanic zelenjadnice, saj se te pridelujejo na 17,3 ha površin, sledijo ozimna žita na skoraj 14 ha površin, šparglji na skoraj 8 ha površin ter krompir na 5,3 ha površin. Težave povzročajo zlasti razne gosenice, sovke, pršice in uši na kapusnicah, solatnicah in plodovkah, listna pegavost na pesi, zeleni, poru, črna pegavost na korenju, pepelovka na kobulnicah, peteršilju, kumarah, bučkah, plesni na kumarah, bučah, čebuli in drugi škodljivi organizmi.
Poleg izpada prihodka bodo težave tudi z izvajanjem ukrepov iz Programa razvoja podeželja, kjer se kmetovalci v okviru nekaterih operacij (KOPOP) zavežejo k izpolnjevanju zahtev, med drugim k večletnemu kolobarju.
KGZS pričakuje, da bo Ministrstvo za naravne vire in prostor naročilo ustreznim ustanovam pripravo tehnoloških navodil za pridelavo brez FFS ter določilo postopke in višino odškodnin za povračilo škode. KGZS prav tako poziva Ustavno sodišče RS, naj pospeši postopek odločanja, da se škoda, ki je nastala zaradi njihove prejšnje odločitve, čim bolj zmanjša.
VIR: KGZS
Sklep Ustavnega sodišča RS predstavlja veliko škodo za kmete na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Pridelava brez FFS namreč pomeni velik izpad dohodka na kmetijah, saj bodo pridelki bistveno manjši ter s strani škodljivcev in bolezni tako poškodovani, da ne bodo primerni za trg. »Prepoved uporabe FFS najbolj vpliva na izpad pridelka krompirja in zelenjadnic, saj so to rastline, ki v rastni dobi rabijo učinkovito varstvo pred škodljivimi organizmi,« je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.
Pred začetkom nove sezone v letu 2023 kmetje še vedno ne vedo, ali bodo lahko kmetovali v skladu z vodovarstvenim režimom, ki ga predpisuje Uredba ali pa jim bo to popolnoma onemogočeno. Skrajni čas je za načrtovanje kolobarja, za nabavo semena in sadik ter gnojil in FFS, vendar kmetje zaradi zadržanja izvedbe 22. in 23. člena Uredbe v tem trenutku ne morejo načrtovati ničesar. »Mi smo imeli lani polna polja, vendar je veliko od tega propadlo, ker nujnih tehničnih ukrepov nismo mogli speljati do konca«, je povedal tamkajšnji kmet Pavel Zatler.
Največji delež na območju, ki ga pokriva Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, imajo poleg travinja in travno deteljnih mešanic zelenjadnice, saj se te pridelujejo na 17,3 ha površin, sledijo ozimna žita na skoraj 14 ha površin, šparglji na skoraj 8 ha površin ter krompir na 5,3 ha površin. Težave povzročajo zlasti razne gosenice, sovke, pršice in uši na kapusnicah, solatnicah in plodovkah, listna pegavost na pesi, zeleni, poru, črna pegavost na korenju, pepelovka na kobulnicah, peteršilju, kumarah, bučkah, plesni na kumarah, bučah, čebuli in drugi škodljivi organizmi.
Poleg izpada prihodka bodo težave tudi z izvajanjem ukrepov iz Programa razvoja podeželja, kjer se kmetovalci v okviru nekaterih operacij (KOPOP) zavežejo k izpolnjevanju zahtev, med drugim k večletnemu kolobarju.
KGZS pričakuje, da bo Ministrstvo za naravne vire in prostor naročilo ustreznim ustanovam pripravo tehnoloških navodil za pridelavo brez FFS ter določilo postopke in višino odškodnin za povračilo škode. KGZS prav tako poziva Ustavno sodišče RS, naj pospeši postopek odločanja, da se škoda, ki je nastala zaradi njihove prejšnje odločitve, čim bolj zmanjša.
VIR: KGZS
