Indeks gibanja letnih stroškov higienskega papirja na uporabnika med osnovnimi šolami (levo) in med vrtci (desno). Primerjava med vključenimi v krožni model in ostalimi.

V Ljubljani se že od leta 2016 izvaja krožni program Komunalni snovni krog Ljubljana (KSK), v katerega se pretežno vključujejo javna podjetja in ustanove. V Sloveniji ga vodi družba Circular Shield, ki že meri nekatere okoljske učinke projekta, kot so število ohranjenih dreves, zmanjšana količina odpadka, ki bi sicer končal na odlagališču ali v sežigalnici, število kosov predelane odpadne embalaže idr. V oktobru 2022 so izvedli tudi finančno analizo učinkov za uporabnike programa krožnega gospodarstva – komunalni snovni krog embalaže tetrapak in higienskega papirja v Ljubljani. Analiza je pokazala, da je strošek nabave higienskega papirja v šoli z linearnim modelom za 32 % na uporabnika večji od krožnega modela.

V Sloveniji se količina nastalih odpadkov povečuje, zato si občine in komunalna podjetja z različnimi programi prizadevajo, da bi se zmanjšala količina nastalih odpadkov in da bi se nastali odpadki, kjer je to mogoče, koristno ponovno uporabili oziroma kot sekundarni vir surovine vrnili v obtok. Tak primer je embalaža tetrapak, ki jo je možno predelati v recikliran higienski papir. Namesto običajnega vira (les), se kot surovina za papir uporabi celuloza iz odpadne embalaže tetrapak, ki jo v Sloveniji odlagamo v zabojnik za embalažo. Embalaža, zbrana na območju občine, se v okviru Komunalnega snovnega kroga pošlje v predelavo in se vrne kot nov končni izdelek – higienski papir, ki ga v svojih prostorih uporabljajo zainteresirana javna občinska podjetja in tudi nekatere zasebne družbe. Program danes deluje v 10 občinah, med drugim tudi v Mestni občini Ljubljana, ki se je v letu 2018 odločila za izvedbo skupnega javnega naročila za higienski papir iz lastnega snovnega kroga Z vključevanjem čim večjega števila uporabnikov higienskega papirja iz lastnega snovnega kroga se krepi krožna kultura v lokalni skupnosti, ki od ravnanja z odpadki prehaja na upravljanje z viri, maksimizirajo se okoljski in družbeni učinki ter, kot kaže najnovejša analiza, tudi finančni prihranki. Vsi higienski papirnati izdelki iz programa KSK imajo okoljski certifikat Ecolabel, so dermatološko testirani in so potrjeno varni za stik z živili.

K skupnemu zelenemu javnemu naročilu Mestne občine Ljubljana za recikliran higienski papir in vstop v Komunalni snovni krog embalaže tetrapak in higienskega papirja je leta 2018 pristopilo 22 ljubljanskih vrtcev in osnovnih šol. Po polnih treh (šolskih) letih je bila izvedena finančna analiza učinkov krožnega modela v osnovnih šolah in vrtcih. Analizo je izvajal neodvisni zunanji strokovnjak – podjetje M.kabinet, ki je registrirano kot sodni izvedenec ekonomske stroke.

V analizo je bilo vključenih 16 vrtcev in 6 osnovnih šol, ki so vključeni v krožni model, ter 2 vrtca in 10 osnovnih šol, ki so vključeni v linearni model. Analiza je bila izvedena v oktobru 2022 in je zajela obdobje od 1. 7. 2019 do 30. 6. 2022. Ključna ugotovitev, ki izhaja iz opravljene analize, je, da gre za stroškovno učinkovit program ter da je bila odločitev javnih vrtcev in šol v Mestni občini Ljubljana za vključitev v program krožnega gospodarstva boljša kot ostati v linearnem modelu. Iz izvedenih primerjav namreč izhaja, da je strošek nabave higienskega papirja na uporabnika iz linearnega modela v povprečju za 32 % presegal strošek nabave na uporabnika iz krožnega modela v osnovnih šolah in za 19 % v vrtcih. V kolikor bi vse osnovne šole iz linearnega modela (10 šol oziroma 7.420 uporabnikov) v šolskem letu 2021/2022 prešle na krožni model, bi njihov prihranek samo v enem šolskem letu znašal 25 % oziroma 19.700 EUR, prihranek dveh vrtcev (skupaj 1.430 uporabnikov) ob prehodu na krožni model pa bi v enem šolskem letu znašal 12 % oziroma 2.400 EUR. V dinamiki gibanja oziroma v relativni rasti (stopnja rasti v %) stroškov nabave pa ni bistvene razlike med krožnim in linearnim modelom. Ta ugotovitev velja tako za skupino vrtcev kot za skupino osnovnih šol. Glede na izvedeno analizo ocenjujejo, da je bil prehod v krožni model s finančnega vidika tako za vrtce kot za osnovne šole bistveno boljša izbira kot ostati v linearnem modelu.

VIR:  Zelena Slovenija