V okviru evropskega meseca kibernetske varnosti, ki poteka v mesecu oktobru, je danes potekala javna okrogla miza z naslovom "Digitalna transformacija in varnostni izzivi," ki jo je organiziralo Združenje bank Slovenije. Na tej pomembni prireditvi so bile predstavljene aktualne teme, povezane z digitalno transformacijo in kibernetsko varnostjo, ki so ključne za varno upravljanje informacij ter varovanje informacijskih sistemov.

Na okrogli mizi so sodelovali ugledni strokovnjaki iz bančnega sektorja, Gospodarske zbornice Slovenije, ter podjetij Telekom in Carbonsec. Pogovarjali so se o vlogi umetne inteligence pri zagotavljanju informacijske varnosti ter o njeni uporabi za preprečevanje informacijskih zlorab in kibernetskih napadov. Poleg tega so izpostavili problem pomanjkanja usposobljenih kadrov na področju kibernetske varnosti in nujnost izobraževanja ter ozaveščanja javnosti o digitalnih grožnjah.

Goran Golubović, predsednik Odbora za informatiko pri Združenju bank Slovenije, je v uvodu poudaril uspešno prvo fazo kampanje za ozaveščanje javnosti o spletnih prevarah, še posebej o prevarami s podatki (phishing). Združenje bank namerava nadaljevati s tovrstnimi kampanjami in jih vključiti v reden program vsaj enkrat letno, s sodelovanjem različnih interesnih skupin. Ozaveščanje in razvoj digitalnih veščin sta ključna za obvladovanje tveganj in zaščito informacij.

Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, je opozoril na nujnost uvedbe obveznega predmeta računalništva v osnovnih in srednjih šolah ter na pomanjkanje ustreznih IT strokovnjakov. Poudaril je, da je interes za to smer izobraževanja velik, vendar se finančna sredstva za izobraževalne programe na fakultetah še zmanjšujejo, kar omejuje število vpisnih mest. To pomanjkanje kadrov predstavlja izziv tako za podjetja kot tudi za banke.

Janez Anžič, direktor Operativno-storitvenega centra v Telekomu Slovenije, je poudaril pomen izpopolnjevanja zaposlenih in njihove dodatne izobraževanja, da bi zadostili potrebam v hitro spreminjajočem se okolju.

Igor Jarc, direktor oddelka za informacijsko varnost v SID banki, je predstavil regulativne zahteve na področju kibernetske varnosti, še posebej Uredbo o digitalni operativni odpornosti (DORA), ki določa enotne varnostne zahteve za informacijske sisteme finančnih subjektov. Poudaril je potrebo po sodelovanju med bankami in zunanjimi izvajalci, saj celovitega nadzora nad kibernetsko varnostjo ni mogoče doseči le z lastnimi kadri.

Boris Vardjan, predsednik odbora za informacijsko varnost v Novi Kreditni banki Maribor, je izpostavil naraščajočo pomembnost informacijske varnosti ter vlogo službe informacijske varnosti pri obvladovanju tveganj in uvedbi naprednih poslovnih procesov.

Grega Prešeren, so-ustanovitelj in tehnični direktor v Carbonsecu, je opozoril na tveganja, povezana z neustreznimi gesli ter na izzive uporabe oblačnih storitev in aplikacij zunanjih ponudnikov.

Udeleženci okrogle mize so razpravljali tudi o vplivu umetne inteligence na poslovne procese in poudarili potrebo po previdnosti pri uporabi podatkov, ki so na voljo za razvoj umetne inteligence, saj se ti podatki lahko zlorabijo. Zaradi naraščajoče zlorabe identitet pa je umetna inteligenca postala ključna pri preprečevanju teh groženj.

Na koncu je Miro Cepec, glavni operativni direktor v SKB banki, postavil ključno vprašanje, kdo bo v prihodnosti zaščitil državljane. Poudaril je, da banke, kljub svojim vlaganjem v informacijsko varnost, ne morejo same prevzeti odgovornosti za digitalno ozaveščanje vseh državljanov. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT igra pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o zaznanih incidentih, vendar bi moral digitalno ozaveščanje postati projekt na ravni države. Posamezniki pa morajo tudi sami prispevati k varnosti svojih osebnih podatkov, vključno z biometričnimi podatki, ter preprečevanju zlorab in kraje finančnih sredstev.

Vse udeležence in organizatorje okrogle mize pozivamo k nadaljnjemu sodelovanju in skupnemu delovanju pri zagotavljanju varne digitalne prihodnosti za vse državljane.

Uredništvo. povzeto po sporočilu za javnost ZBS