Novo Literaturo uvaja dramatičarka Kim Komljanec, ki opozarja na pomen nevladnih odrov za razvoj – in predvsem raznolikost – slovenske dramatike.

Poudarja, da je bila v zadnjih dveh desetletjih na repertoarjih naših javnih gledaliških zavodov sodobna slovenska dramatika zastopana zgolj v slabih 20 odstotkih, jezi se, da so osnovnošolci preredko spodbujeni k branju dramskih tekstov, in spomni, da dram prav veliko ne bere niti splošna slovenska javnost – ker jih nima kje.Pri gledališču vztrajamo tudi v rubriki intervjuja. Evelin Bizjak je na rampo povabila angažiranega režiserja Žigo Divjaka, ki oder vselej preoblikuje v prostor za osebno in politično transformacijo posameznika. »Najbolj pasivna je pozicija ciničnega kritika, ki problematizira vsakršen poskus spremembe,« je prepričan ustvarjalec, ki meni tudi, da je trenutno bolj pomembno razpirati praznino kot polniti prostor s spektaklom in množico dražljajev.Prostor poezije tokrat razpira Gregor Podlogar, ki pripravlja novo pesniško zbirko, Pesem za krik prinaša Alenka Jovanovski, s ciklom V pregibih pa se predstavlja Manca Klun.Proza Jerneje Ferlež nosi naslov Vertikalni blur/max, Silvo Grmovšek vabi v družbo Ide in Hostnikove bande, Neli Filipić pa s serijo proznih fragmentov namiguje na Tesnobne čase.Nekaj jih je doživel tudi Patrick Bateman, glavni junak romana Ameriški psiho Breta Eastona Ellisa in istoimenskega filma v režiji Mary Harron. Fenomen Patricka Batemana kot mema v Knjigogledu analizira Muanis Sinanović, ki ponuja tudi polemični odgovor na vprašanje, ali je Ameriški psiho šovinističen.Na drugo celino, med poezijo avstralskega avtorja Johna Patricka Forbesa (1950–1998), pa nas v Prevodu vodi Tone Škrjanec.Kritika? Jasno, Silvija Žnidar ocenjuje Zgodbe za lažji konec sveta Toma Podstenška, v poezijo Kristine Kočan (Selišča) in Mete Kušar (Zmaj) sta se naselili Veronika Šoster in Diana Pungeršič. Nezakonita melanholija Carlosa Pascuala je pritegnila bralsko pozornost Martina Justina, Matej Bogataj pa je dal priložnost romanu Požri se, Robi Gorana Gluvića. Jasna Lasja zaključuje rubriko z obravnavo Zvezdne karte Dušana Šarotarja.Najvztrajnejši boste izvedeli še, kako se konča strip Posoda, ki ga je Iztok Sitar osnoval po kratki zgodbi Ane Schnabl; objavila jo je, jasno, na ludliteratura.si

Z Literaturo postanete najboljši izvedenci,
Maja Šučur, urednica

PR: LUD Literatira