Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

V prvih šestih mesecih leta 2024 je bilo iz podpornih shem OVE in SPTE izplačano 44,04 milijone evrov, kar je za približno 24,7 odstotka manj kot v prvih šestih mesecih leta 2023, ob tem pa je bilo proizvedene tudi za 32,6 odstotka manj električne energije v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, kaže obdobno poročilo družbe Borzen.

Podporna shema je konec letošnjega junija zajemala 3507 proizvodnih naprav s skupno nazivno  močjo 386,7 MW. To je sicer nekoliko manj kot minulo leto, ko je bilo konec junija v podporno shemo vključenih 3.663 enot s skupno močjo 394,8 MW.

Daleč največ vključenih je bilo sončnih elektrarn, teh je bilo kar 3.178, njihova skupna moč pa je ocenjena na 266.109 kW. Sledijo SPTE elektrarne na fosilna goriva, teh je bilo 198, njihova skupna moč pa je 67.947 kW. V podporno shemo so vključene še hidroelektrarne (72 objektov skupne moči 17.469 kW), elektrarne na lesno biomaso (36 objektov skupne moči 17.526 kW), bioplinske naprave (20 objektov skupne moči 13.585 kW), ter dve vetrni elektrarni skupne moči 3.210 kW ter ena individualna elektrarna moči 930 kW.

Na novo je v prvi polovici leta v podporno shemo vstopilo 350 entitet, kar je sicer nekoliko manj kot v istem obdobju lani, kot so beležili 72 novih vstopov.

Obdobno poročilo družbe Borzen kaže, da je bilo v prvih šestih mesecih leta 2024 je bilo izplačano za približno 24,7 odstotka manj podpor kot v prvih šestih mesecih leta 2023, ob tem pa je bilo proizvedene tudi za 32,6 odstotka manj električne energije v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta.

Povprečna višina izplačane podpore v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa je znašala 183,97 EUR/MWh, kar je več od povprečne višine izplačane podpore v enakem obdobju leta 2023, ko je podpora znašala 164,65 EUR/MWh. Tako so izplačila v letošnjih prvih šestih mesecih znašala 44,04 milijonov evrov (brez DDV), medtem ko so lanska izplačila znašala 58,50 milijonov.

Kot poudarjajo na Borzenu, ima največji vpliv na shemo OVE in SPTE »referenčna tržna cena električne energije, ki znaša 138,74 EUR/MWh in je negativno vplivala na obratovalne podpore. Prišlo je do upada referenčne cene zemeljskega plina glede na leto 2023 (za 68,2 %), kar se je izrazilo v upadu višin podpor za SPTE enote na zemeljski plin.« Za proizvodnjo iz SPTE na fosilna goriva je bilo tako izplačanih za 80 odstotkov manj podpor. Medtem so izplačila za bioplinske elektrarne zrasla za 254 odstotkov, za hidroelektrarne za 88 odstotkov, za elektrarne na biomaso za 68 odstotkov in za sončne elektrarne za 29 odstotkov. Tako so sončne elektrarne skupno predstavljale 60-odstotni delež izplačil, SPTE na fosilna goriva so prejele skupno 15 odstotkov izplačil, elektrarne na biomaso 11 odstotkov, bioplinske elektrarne 10 odstotkov in druge elektrarne štiri odstotke.

V primerjavi z minulim letom se je spremenila tudi struktura proizvodnje.

Proizvodnja iz SPTE na fosilna goriva tako padla za tretjino, proizvodnja iz bioplinskih elektrarn za 18 odstotkov in za štiri odstotke proizvodnja elektrarn na biomaso. Proizvodnja hidroelektrarn pa se je povečala za 43 odstotkov, za 15 odstotkov pa proizvodnja sončnih elektrarn. Slednje so sicer prevladovale v deležu skupne subvencionirane proizvodnje električne energije v shemi, ki je presegel 50 odstotkov, medtem ko je delež proizvodnje iz SPTE na fosilna goriva znašal 25 odstotkov, delež bioplinskih elektrarne je znašal 13 odstotkov in elektrarn na biomaso 10 odstotkov.

VIR: Naš Stik