Po podatkih Eurostata, ki jih spremlja že od leta 2013, se tržni deleži največjih proizvajalcev električne energije in plina v večini držav EU zmanjšujejo.
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Pixabay
Po podatkih Eurostata, ki jih spremlja že od leta 2013, se tržni deleži največjih proizvajalcev električne energije in plina v večini držav EU zmanjšujejo.
V letu 2021 je bil največji tržni delež največjega proizvajalca električne energije na trgu zabeležen na Cipru (88-odstoten), sledijo Francija (79-odstoten, Hrvaška (76-odstoten) in Estonija (64-odstoten).
Na drugi strani je bil tržni delež največjega proizvajalca na trgu električne energije manj kot 20-odstoten v štirih članicah EU, in sicer na Poljskem, v Litvi in Italiji (vse po 17 odstotkov) ter na Švedskem (19 odstotkov).
Na medletni ravni so od leta 2020 do 2021 največje povečanje tržnega deleža zabeležili na Irskem (za 32 odstotkov), največje zmanjšanje pa na Portugalskem (za 32 odstotkov). Povečanje deleža kaže na povečanje tržne koncentracije, na primer po združitvi velikih udeležencev na trgu. Nasprotno, pa zmanjšanje deleža kaže na zmanjšanje tržne koncentracije. Od drugih držav EU jih je 15 poročalo o spremembi od leta 2020 do leta 2021, ki je nižja od deset odstotkov.
V primerjavi z letom 2013 je bil v letu 2021 tržni delež največjega proizvajalca na trgu električne energije v večini držav EU manjši. Padec tržnega deleža je znašal od 39 odstotnih točk v Luksemburgu (po liberalizaciji trga z električno energijo) in 20 odstotnih točk na Slovaškem ter do ene odstotne točke v Bolgariji in štirih odstotnih točk na Finskem. Nasprotno pa je delež ostal stabilen na Švedskem (19 odstotkov) in Poljskem (17 odstotkov), povečal pa se je na Madžarskem (za deset odstotnih točk), v Romuniji (za tri odstotne točke) in v Španiji (za dve odstotni točki).
Na drugi strani je bil tržni delež največjega proizvajalca na trgu električne energije manj kot 20-odstoten v štirih članicah EU, in sicer na Poljskem, v Litvi in Italiji (vse po 17 odstotkov) ter na Švedskem (19 odstotkov).
Na medletni ravni so od leta 2020 do 2021 največje povečanje tržnega deleža zabeležili na Irskem (za 32 odstotkov), največje zmanjšanje pa na Portugalskem (za 32 odstotkov). Povečanje deleža kaže na povečanje tržne koncentracije, na primer po združitvi velikih udeležencev na trgu. Nasprotno, pa zmanjšanje deleža kaže na zmanjšanje tržne koncentracije. Od drugih držav EU jih je 15 poročalo o spremembi od leta 2020 do leta 2021, ki je nižja od deset odstotkov.
V primerjavi z letom 2013 je bil v letu 2021 tržni delež največjega proizvajalca na trgu električne energije v večini držav EU manjši. Padec tržnega deleža je znašal od 39 odstotnih točk v Luksemburgu (po liberalizaciji trga z električno energijo) in 20 odstotnih točk na Slovaškem ter do ene odstotne točke v Bolgariji in štirih odstotnih točk na Finskem. Nasprotno pa je delež ostal stabilen na Švedskem (19 odstotkov) in Poljskem (17 odstotkov), povečal pa se je na Madžarskem (za deset odstotnih točk), v Romuniji (za tri odstotne točke) in v Španiji (za dve odstotni točki).
Tržni delež največjih uvoznikov in proizvajalcev zemeljskega plina se je zmanjšal v 14 državah EU. Stoodstotni tržni delež so imele Estonija, Malta in Švedska, kjer imajo nacionalnega proizvajalca in uvoznika zemeljskega plina.
Nasprotno pa je imelo največje podjetje za uvoz in proizvodnjo zemeljskega plina najnižji delež na Irskem (22 odstotkov) in Češkem (23 odstotkov).
Na medletni ravni so od leta 2020 do 2021 največji upad tržnega deleža zabeležili na Hrvaškem (za 45 odstotkov) in Češkem (za 38 odstotkov). Število glavnih podjetij, ki uvažajo ali proizvajajo zemeljski plin za lokalni trg, se je s petih na šest podjetij povečal na Češkem in s treh na pet na Hrvaškem.
V primerjavi z letom 2013 se je, glede na razpoložljive podatke za leto 2021, tržni delež največjega podjetja za uvoz in proizvodnjo zemeljskega plina zmanjšal v 14 članicah EU. Največji upad je Eurostat zabeležil v Grčiji (za 61 odstotnih točk), Latviji (za 54 odstotnih točk) in na Češkem (za 46 odstotnih točk).
Delež je medtem ostal enak na Švedskem (pri sto odstotkih), povečal pa se je v štirih članicah EU, in sicer v Litvi (za 22 odstotnih točk), Estoniji (za 16 odstotnih točk), na Slovaškem (za 13 odstotnih točk) in v Belgiji (za sedem odstotnih točk).
Nasprotno pa je imelo največje podjetje za uvoz in proizvodnjo zemeljskega plina najnižji delež na Irskem (22 odstotkov) in Češkem (23 odstotkov).
Na medletni ravni so od leta 2020 do 2021 največji upad tržnega deleža zabeležili na Hrvaškem (za 45 odstotkov) in Češkem (za 38 odstotkov). Število glavnih podjetij, ki uvažajo ali proizvajajo zemeljski plin za lokalni trg, se je s petih na šest podjetij povečal na Češkem in s treh na pet na Hrvaškem.
V primerjavi z letom 2013 se je, glede na razpoložljive podatke za leto 2021, tržni delež največjega podjetja za uvoz in proizvodnjo zemeljskega plina zmanjšal v 14 članicah EU. Največji upad je Eurostat zabeležil v Grčiji (za 61 odstotnih točk), Latviji (za 54 odstotnih točk) in na Češkem (za 46 odstotnih točk).
Delež je medtem ostal enak na Švedskem (pri sto odstotkih), povečal pa se je v štirih članicah EU, in sicer v Litvi (za 22 odstotnih točk), Estoniji (za 16 odstotnih točk), na Slovaškem (za 13 odstotnih točk) in v Belgiji (za sedem odstotnih točk).
VIr: Naš Stik
