Agencija za komuniciranje IPPR je bila ustanovljena leta 2013, v času, ko so se v Sloveniji odražale konkretne posledice gospodarske krize. Kratica IPPR predstavlja inicialki ustanoviteljice Irene Pavčič in njihove glavne aktivnosti, odnosov z javnostmi (public relations). Podjetja so v tistem času močno varčevala, gledala na vsak evro, komunikacijske aktivnosti pa so bile zadnje na spisku nujno potrebnih stvari. Zato v tistem obdobju nikakor ni bilo lahko pridobivati novih poslov in nasploh začeti na novo. 

Agencijo je ustanovila Irena Pavčič skupaj s sodelavko Petro Rakar, takrat še Črnivec. S Petro sta se spoznali v agenciji Publicis, v kateri je Irena pred odhodom na samostojno pot oddelala dobršen del svoje oglaševalske kariere kot direktorica PR oddelka, Petra pa je tja prišla kot praktikantka naravnost iz Kenije, kjer je pol leta opravljala dobrodelno prakso. Prav zaradi nagnjenosti k dobrodelni noti in prostovoljstvu sta hitro opazili druga drugo. Petra je agencijo Publicis zapustila kmalu za Ireno in se pridružila agenciji IPPR, kjer je ostala vse do leta 2018.

Na začetku ni bilo lahko. Ogromno dela za majhna plačila, iskanje naročnikov, delo brez urnika in vse ostalo ni bilo enostavno. Velikokrat bi bilo lažje pustiti vse skupaj in si najti službo od osmih do štirih. Za naročnike sta dekleti naredili vse in še več, predvsem pa sta se takoj strinjali, da je vsak naročnik posebej vreden spoštovanja ne glede na finančne zmožnosti. S časom so se stvari postavile na svoje mesto, tudi kriza se je začela poslavljati. Naročniki so dobili priporočila o agenciji IPPR, ki se res potrudi in komunicira v pravem pomenu besede. In posel je rasel, ekipa pa prav tako. V agenciji IPPR že od samega začetka in še danes velja, da vsak dan odgovorijo na vsa elektronska sporočila, ki jih prejmejo. 

Ekipa IPPR je bila že pred epidemijo vajena delati tako od doma kot tudi od drugod in se hitro prilagajati novim situacijam. Delo od doma torej ni zgolj praksa zadnjih dveh let, ampak so občasno tako delali že prej.

Ustanoviteljica Irena se v zvezi s tem spomni zanimive zgodbe še iz časov kmalu po ustanovitvi IPPR. S Petro sta se sredi zime odpravili na Tajsko – želeli sta zamenjati mrzlo zimsko okolje za delo pod palmami s pogledom na morje. A tak odhod v majhni agenciji sploh ni bil enostaven – že na letališču v Amsterdamu sta dobili klic o krizni situaciji, bili pa sta tik pred vzletom za Bangkok. Ko sta prišli na otok Koh Lipe, sta vzeli prenočišče, ki je bilo na voljo. V koči na plaži je mrgolelo drobnih mravelj, zavlekle so se v vsako poro njune prtljage. Tudi internet je slabo delal – ampak na koncu je bilo to nepozabnih štirinajst dni. Dekleti sta namreč prvotni načrt še podaljšali za nekaj dni, pa tudi za kopanje in masiranje na plaži se je našel čas. Vmes sta se še preselili na drug konec otoka. 

Takšne podvige so v IPPR kasneje še nekajkrat ponovili v širši zasedbi v hiši ob morju na hrvaškem otoku Pag. Zadnja leta pa imajo team buildinge pri svojih turističnih naročnikih, najraje v Termah Sveti Martin v Medžimurju. Tam je tako domače, mirno in lepo, da se z veseljem vračajo. 

Pri delu jim ustreza to, da so lahko ustvarjalne. To pa ni edina prednost dela v komunikacijski agenciji. Vsak dan se namreč srečujejo z zanimivimi ljudmi in navdihujočimi zgodbami. Ogromno prijetnih in uspešnih ljudi bi lahko našteli in z vsakim od njih je prijetno sodelovati. Spopadajo se tudi z izzivi, ampak kdo se pa ne? Eden največjih izzivov je ta, da je težko dobiti primeren in usposobljen kader.
 

V ekipi so trenutno štiri aktivna dekleta. Poleg direktorice Irene sta v agenciji najdlje izkušeni komunikacijski svetovalki Petra Kregar in Tjaša Toni Skubic, lansko leto pa se jim je pridružila še Maruša Fakin. Ponosne so, ker imajo med seboj lepe in spoštljive odnose in se zato v službo vsak dan znova rade vračajo. Pa služba niti ni prava beseda – delo v komunikacijski agenciji je način življenja, ne poklic. 

Komuniciranje je lepo in zanimivo delo – ampak samo za tiste, ki imajo takšno delo radi.