»Namen dogodka je ozaveščati javnost o pomenu kakovostnega poročanja o znanosti in inženirstvu, izpostaviti pomembnost inženirskih dosežkov za družbo ter nagraditi novinarje, ki so pomembni glasniki znanosti,« so povedali v Inženirski akademiji Slovenije (IAS), ki združuje vrhunske inženirje iz akademskega in poslovnega okolja. Predsednik IAS dr. Mark Pleško pa je še poudaril, da je pomembno sodelovanje inženirske srenje z mediji, saj brez njihove pomoči, glas inženirjev ne seže dovolj daleč.

Jasna Kontler Salamon je bila dolgoletna znanstvena novinarka in komentatorka časnika Delo, kjer je objavila številne prispevke s področja znanosti, tehnike, inženirstva … Aktivna je tudi še po svoji upokojitvi. Zadnja leta piše predvsem intervjuje za Delovo stran Generacija+, kjer predstavlja zanimive ljudi, tudi inženirje, ki so ustvarjalni in uspešni tudi po formalni upokojitvi. Med drugim je soavtorica knjige Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka, ki obravnava tematiko odnosa do znanosti in institucij, ki tvorijo našo znanstvenoraziskovalno sfero.

 

Za svoje delo je prejela že lepo število priznanj, danes pa ji je priznanje za življenjsko delo ter za pomemben prispevek k popularizaciji inženirstva podelila še Inženirska akademija Slovenije.

»Če bi iskali odgovor na vprašanje, če v Sloveniji dovolj cenimo inženirje, bi imeli za optimizem vsaj dva argumenta. Najprej to, da že 17 let premoremo inženirsko akademijo, ustanovljeno s posebnim zakonom, ter to, da je po dolgoletni suši inženirjev v vrstah vplivnih slovenskih politikov zdaj inženir na vrhu vlade. A resnici na ljubo bo potrebno narediti še bistveno več, da se bodo inženirji pri nas uvrstili med najbolj cenjene poklice. Se pa vrednotenje zadnja leta premika v to smer. Malo morda tudi po zaslugi novinarjev,« je povedala nagrajenka.

 

Priznanje za najbolj kakovostno promocijo inženirstva in znanosti v medijih v preteklem letu je IAS podelila radijskemu novinarju Goranu Tenzetu. Na programu ARS v oddaji Pogled v znanost skozi pogovor s skrbno izbranimi sogovorniki Goren Tenze odkriva svet inženirstva in tehnike kot tudi širše naravoslovne znanosti. Samo lani je pripravil 24 oddaj na različne teme, vseh oddaj pa je do sedaj že skoraj 600. »Izhodišče za vabilo v oddajo je pogosto nov znanstveni dosežek ali dogodek, Tenze pa se za svoje oddaje skrbno pripravi in preuči najbolj relevantne publikacije svojih sogovornikov,« so med drugim zapisali v obrazložitvi.

 

Tenze je ob prejemu priznanja povedal: »Priznanje cenim predvsem zato, ker prihaja s strani ljudi naravoslovnih in tehniških ved, ki so prepoznali moj dolgoletni novinarski cilj, da ustroja sodobnega sveta brez njihovih temeljev družboslovci in humanisti ne moremo razumeti. Inženirski tehnološki preboji so od časov naših prababic spremenili naša delovna orodja in pomagali ter morda občasno celo ustvarili iluzijo o zato spremenjeni naravi človeka!? O tem velja razmišljati skupaj, pa četudi z različnimi spoznanji, saj tam, kjer vsi mislijo enako, ponavadi ne misli nihče. Hvala za zaupanje.«

 

Osnovna naloga Inženirske akademije Slovenije je promocija inženirjev in inženirstva ter tehnološkega razvoja. V tem duhu razvijajo tudi idejo o izgradnji skupnega doma za inženirje in inženirke, ki delujejo v različnih društvih in zvezah društev pod okriljem Slovenske inženirske zveze (SIZ).  Tri krovne inženirske organizacije – Slovenska inženirska zveza, Inženirska zbornica Slovenije in Inženirska akademija Slovenije – skupaj predlagajo, da se v stavbah Rimska 1 in 3 skupaj s projektom NUK II zgradi tudi t. i. Dom slovenskega inženirstva.

V Galeriji na Rimski cesti 1 trenutno poteka 1-mesečna razstava o Inženirski akademiji Slovenije. Predstavljena sta dva člana akademije, Marjan Pipenbaher in Hubert Kosler ter 12 slovenskih inženirjev iz preteklosti, ki so pomembno zaznamovali naš prostor oziroma se uveljavili tudi širše. Na ogled so tudi kratki filmi o delovanju IAS.

VIR: IPPR