Tehnološki park Ljubljana in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) sta na dogodku s sloganom "Narejeno v Sloveniji - Navdihnimo digitalne inovacije" združila vodilne strokovnjake iz industrije, akademije in vlade. Cilj srečanja je bil razpravljati o ključnih strategijah za pospeševanje digitalne preobrazbe in povečanje konkurenčnosti Slovenije v globalnem tehnološkem prostoru.

Dogodek je zaznamovala predstavitev iniciative SRIP GoDigital, ki si prizadeva za krepitev slovenskega IKT sektorja. Ta platforma služi kot stičišče za izmenjavo znanj in izkušenj med industrijskimi voditelji, s ciljem skupnega razmisleka o prihodnosti in oblikovanju bolj integriranega poslovnega okolja. "Slovenija stavi na digitalne inovacije kot gonilo prehoda v družbo znanja visoke produktivnosti," je poudarila organizacija.

Pomemben del razprave je bil namenjen finančni podpori inovacijam. Leta 2023 je bilo zabeleženo povečanje sredstev za raziskave in razvoj za 30%, s pričakovanim dodatnim dvigom za 50% do leta 2025. V teku leta je načrtovana distribucija 170 milijonov evrov preko inovacijskega stebra, kar odraža jasno zavezanost države k spodbujanju visokotehnoloških razvojnih projektov. Minister Papič je izpostavil, da ne moremo samo zahtevati dviga sredstev, pač pa o njihovih učinkih. Če lahko podjetja zagotovijo dvig produktivnosti in višjo dodano vrednost, je dodatna sredstva lažje dobiti. Dodal je, da si želijo mnenj in sodelovanja branže, da bodo lahko res vlagali v najbolj perspektivna področja.

Marko Štefančič iz podjetja Gartner je podal vpogled v tehnološke trende za leto 2024, s posebnim poudarkom na generativni umetni inteligenci. Po njegovih besedah, "bo AI radikalno preoblikovala poslovne modele in operativne procese, pri čemer bo poudarek na avtomatizaciji, zmanjšanju stroškov dela in povečanju varnosti."

Ko razmišljamo o tehnologijah, se je potrebno postaviti nazaj. Leta 1848 smo se ubadali s tem, kako povezati Dunaj in Trst. Začela se je gradnja gorske železniške proge čez Semmering, ki naj bi omogočala potovanje, ki do takrat še niso imeli. Začeli so graditi železnico še preden so imeli lokomotivo, ki bi šla lahko čez ta prelaz. Enako je z umetno inteligenco, ki postavlja tračnico, četudi ne vemo mogoče še čisto dobro, kako bo vse skupaj videti v prihodnosti. Vemo pa, da so podjetja za 45% povečala budgete za AI. Po napovedih bo 80% podjetij v letu 2025 upodabljalo generativno umetno inteligenco. V nekaj letih bo več kot 50% ljudi imelo virtualnega asistenta, ki bo opravljal nakupe namesto njih, saj je ravno AI najboljši za ponavljajoče se naloge, ki ne ustvarjajo dodane vrednosti.

V sklopu panela so strokovnjaki razpravljali o ključnih izzivih in priložnostih, ki jih prinaša digitalizacija. Razpravljali so o vplivu umetne inteligence na delovna mesta, potrebi po celoviti varnostni strategiji in o pomenu prilagajanja izobraževalnih sistemov novim tehnološkim zahtevam.

Dr. Jernej Pintar je izpostavil, da Tehnološki park Ljubljana zastopa 3 vrednote: tehnolgija, ambicija, sodelovanje. "Imamo dober tehnološki potencial, primanjkljaj imamo predvsem pri drugih dveh. Vse pretekle tehnološke revolucije so digitalizirale  bolj "banalne" produkte ali procese. Umetna inteligenca se ukvarja z najvišjo ravnijo tehnologij, saj nadomešča inženirje, zdravnike, programerje. Zato moramo ukrepati, da opolnomočimo najboljše in najrazvitejše, da bodo še boljši, namesto da čakamo celotno populacijo, da se premakne, ki večinoma prestrašeno čaka in zavira razvoj. Navduševati moramo ljudi da uporabljajo AI na najvišji ravni, da lahko mi potem evangeliziramo to kar so naredili", je zaključil. 

Dogodek je potrdil, da je Slovenija na poti k oblikovanju robustnega, inovativnega in mednarodno konkurenčnega IKT sektorja, pri čemer ključno vlogo igrajo povezovanje, investiranje v razvoj in sprejemanje strateških smernic, ki bodo državo pripeljale v sam vrh digitalne transformacije.

VIR: TPLJ