Na sejmu Agra je bil danes težko pričakovani posvet Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027, potem ko so v okviru javne razgrnitve okoljskega poročila in predloga strateškega načrta skupne kmetijske politike javne razprave o dokumentu potekale do 11. avgusta, 

Vrednost načrta za petletno obdobje je 1,8 milijarde evrov, od tega 700 milijonov za  neposredna plačila, čebelarstvo in vinski sektor, ter 1,1 milijarde za razvoj podeželja. 

Dopolnjeni predlog je najprej predstavila ministrica za kmetijstvo Irena Šinko, podrobneje pa vršilec dolžnosti direktorja direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik. Načrt, zajema 1.200 strani,  v omenjeni razpravi so dobili 286 pripomb. 

Ministrica Šinkova je ob predstavitvi povedala, da so kljub velikim razlikam v pogledih na načrt po dogovarjanju uspeli doseči glavne usmeritve. To pa je, da poskušajo z načrtom povečati samooskrbo ter trajnostno  razvijati kmetijstvo, saj so glavne usmeritve načrta trajnostna pridelava hrane za celotno območje Slovenije in njena samooskrba. 

Številne razprave je ministrica strnila v tri skupine: 1.  Da načrt ne odgovarja na izzive prehranske varnosti in ne zagotavlja ustreznega odgovora na ključna vprašanja prihodnosti. 2. Da je premalo okoljsko ambiciozen, ker je ekološko kmetijstvo edini odgovor na nove izzive. 3. Da daje premalo pozornosti zmanjšanju plačil za gorske kmetije. 

Ob tem je poudarila, da moramo v državi gledati predvsem na to, ali načrt dejansko izkazuje trajnostno pridelavo hrane na celotnem območju države in povečuje samooskrbo. To je bistveno, je poudarila Šinkova in dodala, da je za Slovenijo in ministrstvo pomembna vsaka številka kmetijskega gospodarstva.  

Po njenih besedah moramo v Sloveniji gledati tako na velike pridelovalce, ki so tržno usmerjeni in imajo visoko tehnološko pridelavo, kot tudi na vse male pridelovalce, ki imajo možnost, da bodo uspešni v tržnih nišah.  

Za prihodnje leto je napovedala začetek zbiranja podatkov o tem, kaj se dogaja s pridelavo, ali je na njivah res tisto, kar je uradno vpisano, kakšen je obseg pridelave in kje se tržijo pridelki. Tako bomo tudi videli, ali obdelujemo kmetijska zemljišča zato, da dobimo subvencijo, ali za tržno pridelavo, je dodala ministrica. 

Ob aktualnih polemikah o definiciji aktivnega kmeta pa je pojasnila, da je zdaj zapisano, da je to tisti, ki doseže 5.000 evrov neposrednih plačil, izpolnjevati pa mora še eno od dodatnih zahtev. O definiciji, s katero mnogi niso zadovoljni, se bodo po besedah Šinkove znova pogovarjali, ko bodo dobili omenjene podatke o pridelavi.  

Vršilec dolžnosti direktorja direktorata z kmetijstvo Branko Ravnik je povedal, da so večino pripomb predstavnikov Evropske komisije upoštevali, nekaj jih bodo še usklajevali. Načrt bo septembra obravnavala vlada, še isti mesec pa ga bodo poslali na Evropsko komisijo.  

Večina udeležencev je načrt pohvalila kot primeren kompromis, bilo pa je tudi precej pripomb, da so denar le prerazporedili in da z njim ne bomo povečali samooskrbe.  

___________________________________________________________ 

PR: Pomurski sejem