Uvodoma je navzoče na skupščini nagovorila direktorica Združenja, Stanislava Zadravec Caprirolo, ki je izpostavila, da je bilo izvajanje aktivnosti Združenja bank tudi v preteklem letu povezano s podporo sektorju na različnih področjih poslovanja. Delovanje Združenja je bilo še tudi v letu 2022 zaznamovano z razmerami pandemije. Negativne posledice pandemije za gospodarstvo so bile sicer manjše od predvidenih, a še preden so se stabilizirale razmere po pandemiji, smo se soočili z energetsko krizo in pritiski na stroške energije ter surovin kot posledico ruske agresije na Ukrajino, kar vpliva na celotno globalno in s tem tudi evropsko in slovensko gospodarstvo. Medtem ko je pandemija pospešila procese digitalizacije, gospodarske razmere, ki so posledica vojne, pospešujejo prizadevanje za dosego strateških ciljev glede energetske diverzifikacije in neodvisnosti ter trajnostnega prehoda. Na aktivnosti Združenja so lani pomembno vplivale regulatorne spremembe na različnih področjih poslovanja bančnega sektorja, predvsem na področjih, povezanih s pripravo na spodbujanje okoljsko dolgoročno vzdržnih investicij na družbeno in upravljavsko odgovoren način, z upravljanjem tveganj, povezanih z digitalizacijo, s plačilnimi sistemi ter kibernetsko varnostjo. Združenje je tudi lani nadalje krepilo sodelovanje z gospodarstvom ter ministrstvi. Pomembne so bile tudi vse izobraževalne aktivnosti, posebej tiste, namenjene finančnemu opismenjevanju, ki prispevajo k večjemu poznavanju in s tem k večji varnosti izvajanja finančnih transakcij. Združenje je tako v okviru ozaveščanja javnosti lani zelo okrepilo aktivnosti, še posebej ozaveščanje javnosti o kibernetskih prevarah in kako se pred njimi zaščititi.  

Namestnica predsednika nadzornega sveta Združenja Vojka Ravbar je poudarila pomembnost skupnih naporov bančnega sektorja za podporo gospodarstvu in prebivalstvu. Izpostavila je, da se bo leto 2022 v zgodovinski spomin zapisalo po agresiji Rusije na Ukrajino, ki je pretresla Evropo in svet. V ospredje je postavila vprašanje varnosti in energetske odvisnosti ter pospešila doseganje ciljev na področju zelenega in trajnostnega prehoda. Posebej v prvem obdobju po izbruhu vojne je bilo zato ključnega pomena sodelovanje vseh, vključno z nadzornikom.  Poudarila je, da smo preživeli gospodarsko-finančno in nato še zdravstveno krizo. Bančni sektor je energetsko krizo pričakal v dobri kondiciji in pripravljen podpreti gospodarstvo tako likvidnostno kakor tudi investicijsko. Pri prehodu v nizkoogljično družbo in energetsko diverzifikacijo bodo banke odigrale eno najpomembnejših vlog, saj lahko usmerjajo sredstva v naložbe, ki so družbeno in okoljsko odgovorne. Te cilje je bančni sektor vgradil v svoje strategije in poslovne politike ter ne nazadnje tudi v produkte. Če želimo izkoristiti te priložnosti, pa je zelo pomembno sodelovanje vseh, tako gospodarstva kakor tudi politike in regulatorja. 

Posledica globalne energetske krize je bil tudi ponoven pojav inflacije in s tem tudi konec desetletnega obdobja nizkih obrestnih mer. Evropska centralna banka se je na krizo in inflacijo odzvala z dvigom ključnih obrestnih mer. To dejansko pomeni normalizacijo kreditnega okolja, posebej še za slovenski bančni sistem, ki je bil v obdobju negativnih obrestnih mer zaradi presežne likvidnosti in nadzorniških omejitev kreditnega povpraševanja pod velikim stroškovnim pritiskom. 

Razmere so tudi v letu 2022 od bančnega sektorja zahtevale nadaljnje investicije v razvoj tehnologije za ponujanje finančnih storitev, predvsem v uporabniško izkušnjo in tudi na področju zagotavljanja varnosti. Zaradi vojne in sankcij se je izrazito povečala izpostavljenost tveganju pranja denarja in financiranja terorizma ter izpostavljenost vsem oblikam kibernetskega tveganja. Zato banke in Združenje še nadalje, tudi v sodelovanju z drugimi nacionalnimi institucijami, krepijo tudi aktivnosti na področju ozaveščanja, kako obvladovati tveganja digitalnega poslovanja. V kriznih razmerah in tudi sicer hitro spreminjajočih se razmerah, ki vključujejo tudi zgodovinske priložnosti, je pomembno, da dialog bančnega sektorja na ravni Združenja teče izjemno produktivno, učinkovito in na zelo visoki strokovni ravni ter z doslednostjo in ob vzajemnem spoštovanju. Slovenske bančnice in bančniki so tudi v letu 2022 dokazali, da smo s skupnimi močmi kos vsem še tako zahtevnim izzivom, je zaključila.

V nadaljevanju sta bila sprejeta letno poročilo Združenja in računovodski izkazi s poročilom revizorja za leto 2022. 

Skupščina Združenja je z današnjim dnem za novega člana nadzornega sveta imenovala Jureta Kvaternika, predsednika uprave Deželne banke Slovenija, za njegovo namestnico pa Barbaro Cerovšek Zupančič, članico uprave Deželne banke Slovenije. Namesto Jozefa Kausicha, ki mu je članstvo v nadzornem svetu prenehalo 30. januarja letos, je bil za novega člana imenovan Luigi Fuzio, predsednik uprave Banke Intesa Sanpaolo. Dosedanjega namestnika člana nadzornega sveta Thomasa Jurkowitscha je nadomestila Bojana Novak, članica uprave Banke Sparkasse, namesto Damijana Dolinarja pa je bil za novega člana imenovan Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke.

VIR: ZBS