Hidroelektrarne iz skupine HSE so lani proizvedle 2.356 GWh električne energije, letos od januarja do avgusta pa že 2.406. GWh. V HSE ob tem izpostavljajo, da so hidroelektrarne večnamenski objekti, ki imajo poleg proizvodnje električne energije še vrsto drugih funkcij.
Datum objave:
25. september 2023
Avtor:
Brane Janjič
Avtor fotografij:
Arhiv HSE
Hidroelektrarne iz skupine HSE so lani proizvedle 2.356 GWh električne energije, letos od januarja do avgusta pa že 2.406. GWh. V HSE ob tem izpostavljajo, da so hidroelektrarne večnamenski objekti, ki imajo poleg proizvodnje električne energije še vrsto drugih funkcij.
Skupina HSE je največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, pri čemer imajo ključno vlogo hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči. Te so lani skupaj proizvedle 2.356 gigavatnih ur električne energije, kar predstavlja približno polovico proizvodnega portfelja skupine HSE ter oskrbo 526 tisoč oziroma 61 odstotkov gospodinjskih odjemalcev. Letošnje hidrološke razmere so proizvodnji hidroelektrarn še posebej naklonjene, tako da so hidroelektrarne iz skupine HSE od začetka leta do konca avgusta proizvedle že 2.406 gigavatnih ur električne energije, kar je za 61 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.
V Holdingu Slovenske elektrarne ob tem poudarjajo, da njihove hidroelektrarne niso le dragoceni proizvodni objekti, temveč opravljajo tudi vrsto drugih funkcij in so tudi odličen primer vzajemno koristnega sobivanja z okoljem. Hidroenergetske družbe skupine HSE tako ves čas vzdržujejo energetsko infrastrukturo, tako elektrarne kot brežine rek in kanalov. S postavitvijo hidroelektrarn so nastala akumulacijska jezera in pretočni kanali, pri čemer so se vzpostavili novi habitati, kjer danes bivajo zavarovane vrste ptic in drugih organizmov. Akumulacije hidroelektrarn so večnamenski objekti, ki zagotavljajo doma proizvedeno električno energijo, hkrati pa omogočajo varovanje območij ob rekah pred poplavami, namakanje kmetijskih površin, uravnavanje gladine podtalnice, ribolov, turizem in podobno.
Dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE, pri tem poudarja: »Skupina HSE je nosilka zelenega prehoda Slovenije in energija vode ima v naših razvojnih načrtih pomembno vlogo. Vse naše hidroelektrarne so odličen primer strateškega upravljanja z vodami ter vzajemno koristnega sobivanja z okoljem in prebivalci. Kot investitor v trajnostne energetske projekte bomo tudi v prihodnje zagotavljali varno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo, ob hkratni skrbi za varnost prebivalstva, ki živi ob naših hidroelektrarnah, naravo ter rečne in obrečne organizme.«
Mag. Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor, ki so največja proizvajalka električne energije iz vode v Sloveniji, pa je izpostavil primer Ptujskega jezera: »Od leta 2010 Dravske elektrarne Maribor izvajamo ekološko sanacijo asfaltiranih površin brežin Ptujskega jezera na način, da se asfaltne površine oblagajo z odstranjenimi sedimenti, ki se prepustijo zaraščanju. S tem se ustvarijo obrežne strukture za ribe in ptice, vzpostavlja se obvodni ekosistem, ki prispeva k izboljšanju kakovosti vode ter oblikuje bolj naravni videz Ptujskega jezera. V luči krožnega gospodarstva iščemo rešitve za koristno uporabo predelanega sedimenta v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki, poleg tega pa smo izdelali strategijo trajnostnega upravljanja s sedimenti na celotnem toku reke Drave v Sloveniji.«
V Holdingu Slovenske elektrarne ob tem poudarjajo, da njihove hidroelektrarne niso le dragoceni proizvodni objekti, temveč opravljajo tudi vrsto drugih funkcij in so tudi odličen primer vzajemno koristnega sobivanja z okoljem. Hidroenergetske družbe skupine HSE tako ves čas vzdržujejo energetsko infrastrukturo, tako elektrarne kot brežine rek in kanalov. S postavitvijo hidroelektrarn so nastala akumulacijska jezera in pretočni kanali, pri čemer so se vzpostavili novi habitati, kjer danes bivajo zavarovane vrste ptic in drugih organizmov. Akumulacije hidroelektrarn so večnamenski objekti, ki zagotavljajo doma proizvedeno električno energijo, hkrati pa omogočajo varovanje območij ob rekah pred poplavami, namakanje kmetijskih površin, uravnavanje gladine podtalnice, ribolov, turizem in podobno.
Dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE, pri tem poudarja: »Skupina HSE je nosilka zelenega prehoda Slovenije in energija vode ima v naših razvojnih načrtih pomembno vlogo. Vse naše hidroelektrarne so odličen primer strateškega upravljanja z vodami ter vzajemno koristnega sobivanja z okoljem in prebivalci. Kot investitor v trajnostne energetske projekte bomo tudi v prihodnje zagotavljali varno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo, ob hkratni skrbi za varnost prebivalstva, ki živi ob naših hidroelektrarnah, naravo ter rečne in obrečne organizme.«
Mag. Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor, ki so največja proizvajalka električne energije iz vode v Sloveniji, pa je izpostavil primer Ptujskega jezera: »Od leta 2010 Dravske elektrarne Maribor izvajamo ekološko sanacijo asfaltiranih površin brežin Ptujskega jezera na način, da se asfaltne površine oblagajo z odstranjenimi sedimenti, ki se prepustijo zaraščanju. S tem se ustvarijo obrežne strukture za ribe in ptice, vzpostavlja se obvodni ekosistem, ki prispeva k izboljšanju kakovosti vode ter oblikuje bolj naravni videz Ptujskega jezera. V luči krožnega gospodarstva iščemo rešitve za koristno uporabo predelanega sedimenta v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki, poleg tega pa smo izdelali strategijo trajnostnega upravljanja s sedimenti na celotnem toku reke Drave v Sloveniji.«
VIR: Naš Stik
